
Galerija

Predsednik vlade Robert Golob je na očitke civilnodružbenih organizacij o predlogu Šutarjevega zakona odgovoril, da je prepričan, da zakon ni neustaven, so ga pa pripravljeni nadgraditi.

Kot je dejal Golob ob robu vladnega obiska na Goriškem, so se o rešitvah, ki jih predlagajo v Šutarjevem zakonu, posvetovali z ustavnimi pravniki, določene rešitve pa je predlagalo celo samo pravosodje oziroma državno tožilstvo. Sam pa ni ustavni pravnik, zato poudarja, da »če se bo v parlamentarnem postopku pokazala potreba, da se določene rešitve nadgradijo, bomo temu seveda prisluhnili«.
Kritike nevladnih in civilnodružbenih organizacij
Predstavniki več nevladnih in civilnodružbenih organizacij so poslance so pozvali k zavrnitvi predloga Šutarjevega zakona v sedanji obliki. Kritični so, ker je bil zakon pripravljen brez javne razprave. Menijo, da je treba nasloviti dolgotrajne in strukturne vzroke diskriminacije romske skupnosti in vzpostaviti pogoje za dostop do ustreznih bivalnih razmer, vode, izobraževanja in zaposlitve. Jaša Jenull iz iniciative Glas ljudstva je ob tem spomnil tudi, da v času pretekle vlade niso kolesarili proti prejšnji vladi, ampak zaradi ukrepov, ki jih je sprejemala in so posegali v demokracijo in človekove pravice. Dejal je, da so takrat z njimi protestirali tudi nekateri aktualni poslanci, zato pričakuje, da predloga zakona v taki obliki ne bodo sprejeli. »Če pa ga bodo, pa absolutno nameravamo stopnjevati svoje aktivnosti,« je odgovoril na vprašanje, ali v primeru sprejetja zakona sledijo novi protesti.
V Levici pa so medtem prepričani, da je treba tehtno pregledati vse določbe v zakonskem predlogu, do predvidenih ukrepov imajo zadržke z vidika sorazmernosti v pravu, ustavnosti in varovanja človekovih pravic. »Polagam vse upe, da bomo v naslednjih dneh, preden ta zadeva pride do odbora, koalicijsko uspeli z našimi opozorili,« je dejal vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec.
V SD pa so pojasnili, da predlog Šutarjevega zakona še preučujejo. »Zavedamo se, da je situacija, ki je nastala, resna in terja odziv države. A spremembe na področju kaznovalne politike morajo biti vedno premišljene, argumentirane in pravno vzdržne. Ne želimo zakonov, ki bi nastajali pod pritiskom trenutnih čustev, temveč takšne, ki bodo dolgoročno zagotavljali učinkovit sistem in pravičnost za vse. Naš cilj je država, kjer ljudje zaupajo institucijam, verjamejo v moč prava in vedo, da se z njim ne ravna selektivno,« so navedli za STA.
Je pa zanimivo mnenje o Šutarjevem zakonu prispeval bivši poslanec, bolj znan kot ustvarjalec skritih kamer, Franci Kek. Odločno se je postavil proti nevladnikom in njihovim pripombam: »To, kar počnejo nekatere nevladne organizacije v zvezi s Šutarjevim zakonom, je njihov prispevek k ohranjanju romske populacije na robu družbe, vzpodbuda h kriminalu, neobiskovanju OŠ, zgodnji nosečnosti, njihovemu nezaposlovanju, neintegraciji in pot stran od uspešnega sobivanja,«.
Na vladni predlog Šutarjevega zakona so se danes odzvali tudi v Romski fundaciji za Evropo. V odzivu, ki so ga poslali tudi na vlado, opozarjajo na morebitno ustavnopravno vprašljivost nekaterih predlaganih ukrepov in na krepitev sovražnega govora. Šutarjev zakon ni nič drugega kot načrt za trajno izjemo, so zapisali.