Šutarjev zakon v praksi: več pooblastil, a tudi nevarna luknja pri tatvinah

Policija po t. i. Šutarjevem zakonu deluje že od konca novembra. Na PU Novo mesto pravijo, da so med božičem in novim letom zaznali »precej manj prijav motečih ravnanj oziroma kršitev, povezanih z uporabo strelnega orožja in prepovedane pirotehnike kot v preteklih letih«, a so v Brezju v noči na novo leto vseeno obravnavali streljanje: »Oseba, ki je streljala v zrak, je z orožjem pobegnila v stanovanjski objekt.« Prav tam so uporabili novo pooblastilo za vstop v objekt. Višji policijski inšpektor Jože Piletič je pojasnil: »Na podlagi pooblastila … smo … vstopili v objekt, kamor se je pred tem zatekla oseba z orožjem.« Pri 38-letniku so zasegli dve pištoli in več nabojev, piše Delo.

Na generalni policijski upravi ocenjujejo, da so prvi učinki spodbudni, a je za primerjave prezgodaj. Drago Menegalija navaja: »Prvi učinki zakona se kažejo kot pozitivni, za zdaj pa še ni na voljo dovolj merljivih podatkov.« Dodaja, da je zakon tudi preventiven in »krepi občutek varnosti«. Policija je ob tem poudarila, da se obravnava nasilja v družini zaradi zakona ni spremenila, posebnost bi bila lahko le, če je prisotno orožje: »… lahko šlo tudi za izvedbo vstopa in pregleda stanovanja … z namenom takojšnjega zasega strelnega orožja.«

Največ težav pa povzroča sprememba, da so tatvine majhne vrednosti po novem le prekršek – pri tem pa nastaja pravna praznina. GPU priznava: »Novi ZJRM ne ureja tatvin stvari majhne vrednosti in poškodovanja ali uničenja tuje stvari, če je povzročena škoda majhna.« Zaradi tega so se ustavljali postopki, med odmevnejšimi je bil primer kraje mavrične zastave v Mariboru. Glavna urednica založbe VigeVageKnjige, ki ima v lasti Mariborko, Anja Zag Golob je zapisala: »Kolateralna škoda smo tudi mi – kot predstavnice in predstavniki manjšine, ki bo morala znova, še enkrat, dokazovati, da kraja mavrične zastave pač ni zgolj kraja kosa blaga minorne vrednosti«

Težave čutijo tudi varnostniki v trgovinah. Branko Slak, predsednik Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, opozarja: »Od imetnikov licenc in varnostnega osebja smo prejeli številne pripombe,« in dodaja: »Varnostnik po novem namreč ne sme več zadržati osebe do prihoda policije, ker je tatvina … le prekršek.« Piko na i dodaja še pravni zaplet: Vrhovno sodišče je zahtevalo ustavno presojo dela zakona, ki omogoča podaljšanje pripora z dveh na največ tri leta.