Svarilo zdravnice Ane: Strogi ukrepi imajo uničujoče posledice

Pred dnevi je specialistka interne medicine Ana Prašnikar Debevc, ki na spletnih omrežjih velja za vplivnico, sporočila, da se pridružuje globalnemu protikarantenskemu gibanju, ki ga podpira že okoli 6000 strokovnjakov vsega sveta. Prepričani so, da imajo strogi ukrepi z zapiranjem javnega življenja uničujoče posledice na psihično in fizično zdravje ljudi ter na celotno družbo. 

Prašnikar Debevčeva meni, da bi z umivanjem rok in s tem, ko bi bolni ljudje ostali doma, naredili dovolj za omejitev širjenja novega koronavirusa. Hkrati pa bi javno življenje po njenem mnenju moralo delovati: mladim z nizkim tveganjem bi morali dovoliti normalno oditi na delo, šole in univerze bi morale biti odprte za vse, prav tako restavracije, športne in kulturne aktivnosti.



Zdravnica je opozorila, da je bilo zaradi prestrogih karantenskih ukrepov v času epidemije veliko več žrtev necovida od tistih, ki so zaradi covida umrli. Kot pravi, je v nekaj mesecih videla zdravstveno škodo zaradi ukrepov, ki omejujejo javno življenje z zapiranjem v domove. Omenila je tudi izkušnjo mlade ženske, ki je zaradi ustavitve ('lockdown') življenja neuspešno delala samomor in ostala trajni invalid.

Bi lahko omilili ukrepe na račun javnega duševnega zdravja?

Za komentar o zapisu Prašnikar Debevčeve smo se obrnili na predstojnico klinike za infekcijske bolezni Tatjano Lejko in vodjo vodjo strokovne skupine za covid 19 na ministrstvu za zdravje Bojano Beović.

Lejkova nam je v kratkem elektronskem sporočilu zapisala, da z »gospo ne namerava polemizirati. Verjetno ima zelo bogate izkušnje z zdravljenjem covid bolnikov, tako da ji pač ne morem oporekati«. Beovićeva pri tem poudarja, da se je jasno pokazalo, da samo opozarjanje na higieno rok, maske in razdalje med ljudmi ni dovolj, saj jih ljudje ne upoštevajo. Se pa strinja, da se mora »bolnike triažirati, torej razvrščati po stopnjah nujnosti ne glede na to, ali imajo bolniki covid 19 ali kaj drugega«.