Sveti Martin že trka na vrata

Tudi letos bo mestno jedro Ljubljane zaživelo z vinom in kulinariko. Obiskovalcem bodo znova ponudili doživetje martinovanja na ulicah mestnega jedra in jih povabili na sprehod od Mestnega trga do Tromostovja. Številne stojnice na tradicionalni, Martinovi Ljubljanski vinski poti bodo zasedli vinarji iz vse Slovenije ter gostinci od blizu in daleč. Kot je že v navadi, bodo obiskovalci tudi na tokratni vinski poti lahko okušali značilne ljubljanske jedi, ki jih poznamo pod blagovno znamko Okusi Ljubljane.

Kultura vinske trte je stara skoraj 9000 let. Izvira iz dežel Bližnjega vzhoda, kjer so začeli vzgajati sorte, ki so bile namenjene za pripravo soka in v drugi obliki tudi za vino. Ob tem se je vzgoja plemenite vinske trte začela širiti po Sredozemlju. Širili so jo Feničani, Grki in Rimljani, ki so začeli saditi vinsko trto tudi na našem ozemlju, v naših krajih.

Pridobivanje vina iz vinske trte sega že v čas pred našim štetjem, ki so ga zaznamovala keltska plemena. Prvi razcvet je vinogradništvo doživelo v času Rimljanov, in sicer od 1. do 4. stoletja, o čemer pričajo arheološke najdbe vinske posode, kot so amfore, kozarci, enoročajni vrči z ozkimi vratovi, ki so jih izdelovali v ptujskih lončarskih delavnicah takratne Poetovie.

Vinogradništvo je s prihodom Slovanov ob koncu 6. stoletja propadlo, kajti ti so v svoji domovini poznali le medico, žganje in pivo. Ponovni razcvet vinogradništva na naših tleh se je začel s širjenjem krščanstva, saj so vino uporabljali pri verskih obredih. Ta navada se je ohranila do danes.

Nasploh se je v svetu in na Slovenskem znanost o vinogradništvu začela zelo razvijati in v tem obdobju lahko odkrijemo nova spoznanja na tem področju. Ustanovili so razna strokovna društva in šole, obenem pa so začeli izdajati različne publikacije za vinarje.

In kaj pravzaprav pomeni Ljubljanska vinska pot? »Ta je v zadnjih šestih letih, odkar jo organiziramo v prenovljenem konceptu, požela mnogo pohval,« so povedali organizatorji. »K sodelovanju smo pritegnili množico slovenskih vinogradnikov in vinarjev, proizvajalcev različnih delikates ter kulturnike iz vse Slovenije. Zadnje leto so se nam pridružili tudi nekateri gostinci zunaj ljubljanskega mestnega jedra, več turističnoinformativnih centrov, ponudniki turističnih storitev, ki so povezane z vinom in kulinariko, vse več pa je takih, ki bi radi nastopili na prireditvi. Ljubljanska vinska pot je postala prireditev, ki obsega celostno ponudbo slovenskih vin in kulinarike ter kulturnega utripa, organizirano okoli koncepta vinorodnih dežel, kot tudi dodatno turistično ponudbo, ki v naše kraje pritegne obiskovalce.«

Pripravili jo bodo tudi prihodnjo soboto, prav na Martinov god, 11. novembra. To je čas, ki zaključuje jesensko delo, pri nas pa na splošno priljubljen praznik, še posebno seveda zato, ker je povezan z vinom, slovensko nacionalno pijačo. Okrog tega dne se mošt spremeni v vino in to je gotovo dober izgovor za veselje in praznovanje. Martin torej končno odpre pipice na sodih. Šege in navade, ki se spletajo okrog martinovega, se ujemajo z ljudskim reklom, da je martinovo jesenski pust.