
Galerija

8. april je Svetovni dan Romov, dan, ko po vsem svetu praznujemo bogato zgodovino, kulturo in identiteto romske skupnosti. Hkrati je tudi dan, ko opozarjamo na težave, s katerimi se Romi še vedno srečujejo. Izbran je bil v spomin na prvi Svetovni romski kongres leta 1971, ko so Romi po svetu prvič sprejeli skupno zastavo, himno in začeli mednarodno povezovanje za svoje pravice in enakopravnost. Svetovni dan Romov tako ni le praznik kulture, ampak tudi priložnost, da spomnimo na trajne oblike diskriminacije, revščine in izključevanja. Po podatkih Evropske unije (EU) kar 80 % Romov v desetih državah EU živi v revščini, več kot polovica pa ima težave z dostopom do primernega bivanja. Diskriminacija je še vedno prisotna tudi v izobraževanju, zaposlovanju in drugih storitvah.
V Sloveniji živi približno 15.000 Romov, kar predstavlja okoli 0,7 % prebivalstva. Slovenija je v preteklosti sprejela različne zakone in programe za njihovo vključevanje, med drugim zakon o romski skupnosti in nacionalne programe, ki podpirajo izobraževanje, zdravstvo, zaposlitev in ohranjanje kulture. Kljub temu predstavniki romske skupnosti opozarjajo, da ti ukrepi še vedno ne odpravljajo globljih vzrokov neenakosti in izključenosti.
Med pomembnejšimi spremembami, ki vplivajo na življenje Romov, je Šutarjev zakon, sprejet konec leta 2025 po tragičnem incidentu v Novem mestu. Namen zakona je okrepiti javno varnost, izboljšati kaznovalno politiko in povečati učinkovitost policije. Med ukrepi so pooblastila policije za vstop na določena območja brez sodne odredbe, uporaba tehničnih sredstev in strožje ukrepanje na t. i. »tveganih območjih«. Zakon je sprožil veliko političnih, pravnih in družbenih razprav. Amnesty International ga je označila kot drakonskega in opozorila, da lahko vodi do odvzemanja socialnih pravic in večje marginalizacije ranljivih skupin, vključno z Romi, ter vložila pritožbo na ustavno sodišče. Kritiki iz EU pa so Slovenijo pozvali, naj zagotovi, da izvajanje zakona ne bo nesorazmerno prizadelo nobene skupnosti.
Po podatkih Evropske unije (EU) kar 80 % Romov v desetih državah EU živi v revščini, več kot polovica pa ima težave z dostopom do primernega bivanja. Diskriminacija je še vedno prisotna tudi v izobraževanju, zaposlovanju in drugih storitvah.