0 EVROV

Svoj bankovec ima tudi Nika Prevc: evro, s katerim ne morete plačati ničesar (FOTO)

Toda med zbiratelji je lahko vreden precej več.
Matej Muženič iz piranske enote arhiva je sodeloval pri vsebinski zasnovi bankovca in izboru arhivskega gradiva. FOTO: Janez Mužič

Matej Muženič iz piranske enote arhiva je sodeloval pri vsebinski zasnovi bankovca in izboru arhivskega gradiva. FOTO: Janez Mužič

Koprski bankovec združuje zgodovinski spomin in sodoben zbirateljski fenomen. FOTO: Euro Souvenir

Koprski bankovec združuje zgodovinski spomin in sodoben zbirateljski fenomen. FOTO: Euro Souvenir

Najstarejši piranski pergament iz leta 1173, ki govori o podelitvi posestva v okolici Pirana samostanu. FOTO: Janez Mužič

Najstarejši piranski pergament iz leta 1173, ki govori o podelitvi posestva v okolici Pirana samostanu. FOTO: Janez Mužič

Na bankovcu je tudi risba morskega čuda iz leta 1555, ki je priplavalo do njih in ga Pirančani še niso poznali kot kita. FOTO: Arhiv Piran

Na bankovcu je tudi risba morskega čuda iz leta 1555, ki je priplavalo do njih in ga Pirančani še niso poznali kot kita. FOTO: Arhiv Piran

Direktorica koprskega arhiva Nada Čibej je v tem numizmatičnem izdelku prepoznala potencial za promocijo in počastitev 70-letnice njihove dejavnosti. FOTO: Janez Mužič

Direktorica koprskega arhiva Nada Čibej je v tem numizmatičnem izdelku prepoznala potencial za promocijo in počastitev 70-letnice njihove dejavnosti. FOTO: Janez Mužič

Po svetovnem rekordu ga je dobila Nika Prevc. FOTO: Euro Souvenir

Po svetovnem rekordu ga je dobila Nika Prevc. FOTO: Euro Souvenir

Bankovci so za zbiratelje shranjeni v zaščitnih ovojnicah, na katerih je opisan namen njihove izdaje. FOTO: Pokrajinski arhiv

Bankovci so za zbiratelje shranjeni v zaščitnih ovojnicah, na katerih je opisan namen njihove izdaje. FOTO: Pokrajinski arhiv

Matej Muženič iz piranske enote arhiva je sodeloval pri vsebinski zasnovi bankovca in izboru arhivskega gradiva. FOTO: Janez Mužič
Koprski bankovec združuje zgodovinski spomin in sodoben zbirateljski fenomen. FOTO: Euro Souvenir
Najstarejši piranski pergament iz leta 1173, ki govori o podelitvi posestva v okolici Pirana samostanu. FOTO: Janez Mužič
Na bankovcu je tudi risba morskega čuda iz leta 1555, ki je priplavalo do njih in ga Pirančani še niso poznali kot kita. FOTO: Arhiv Piran
Direktorica koprskega arhiva Nada Čibej je v tem numizmatičnem izdelku prepoznala potencial za promocijo in počastitev 70-letnice njihove dejavnosti. FOTO: Janez Mužič
Po svetovnem rekordu ga je dobila Nika Prevc. FOTO: Euro Souvenir
Bankovci so za zbiratelje shranjeni v zaščitnih ovojnicah, na katerih je opisan namen njihove izdaje. FOTO: Pokrajinski arhiv
Janez Mužič
 13. 6. 2026 | 06:45
5:17

Koper • Na prvi pogled je vreden natanko nič. Tako vsaj piše na njem. A prav bankovci za 0 evrov so v zadnjih letih postali eden največjih evropskih zbirateljskih fenomenov. Nekatere izdaje so bile razprodane v nekaj urah, njihova vrednost pa je pozneje močno zrasla. Temu valu se zdaj pridružuje tudi Pokrajinski arhiv Koper, ki ob 70-letnici izdaja jubilejni bankovec iz serije 0 €.

Koprski bankovec združuje zgodovinski spomin in sodoben zbirateljski fenomen. FOTO: Euro Souvenir
Koprski bankovec združuje zgodovinski spomin in sodoben zbirateljski fenomen. FOTO: Euro Souvenir

Promocija dediščine

Pobudo za projekt je dal Mitja Jančar iz Filatelističnega in numizmatičnega društva Piran, ki je v posebnem bankovcu prepoznal zanimiv način promocije pomembnega jubileja in kulturne dediščine Primorske. Zamisel so v Pokrajinskem arhivu Koper hitro prepoznali kot priložnost za proslavitev visokega jubileja. Med osrednjimi snovalci projekta je bil višji arhivist Matej Muženič iz piranske enote arhiva, ki je z direktorico mag. Nado Čibej sodeloval pri vsebinski zasnovi bankovca, izboru arhivskega gradiva in pripravi jubilejne predstavitve. Njegovo poznavanje piranske arhivske dediščine je pomembno pripomoglo k nastanku in oblikovanju izdaje, ki združuje zgodovinski spomin in sodoben zbirateljski fenomen.

Najstarejši piranski pergament iz leta 1173, ki govori o podelitvi posestva v okolici Pirana samostanu. FOTO: Janez Mužič
Najstarejši piranski pergament iz leta 1173, ki govori o podelitvi posestva v okolici Pirana samostanu. FOTO: Janez Mužič

Za likovno podobo bankovca in spremljajoče kuverte je poskrbel priznan grafični oblikovalec Matjaž Učakar. Na podlagi arhivskih dokumentov in usmeritev strokovnjakov je pripravil oblikovno rešitev, ki povezuje zgodovino ustanove z videzom sodobnega zbirateljskega izdelka.

Kot pravi denar

Čeprav bankovec nima plačilne vrednosti, je izdelan skoraj enako kot pravi evri. Natisnjen je na enakem bombažnem papirju, vsebuje vodni žig, hologram, mikrotisk, UV-varnostne elemente in unikatno serijsko številko. Pri njegovi izvedbi so sodelovali s podjetjema Mikrografija in Vesel Design, ki je slovenski zastopnik programa Euro Souvenir. Tiskajo ga namreč v Franciji pri pooblaščenem partnerju Evropske centralne banke v okviru programa Euro Souvenir.

Direktorica koprskega arhiva Nada Čibej je v tem numizmatičnem izdelku prepoznala potencial za promocijo in počastitev 70-letnice njihove dejavnosti. FOTO: Janez Mužič
Direktorica koprskega arhiva Nada Čibej je v tem numizmatičnem izdelku prepoznala potencial za promocijo in počastitev 70-letnice njihove dejavnosti. FOTO: Janez Mužič

Prav zaradi podobnosti s pravim denarjem in omejenih naklad so ti bankovci postali izjemno priljubljeni med zbiratelji po vsej Evropi. Pojavljati so se začeli leta 2015 na pobudo francoskega podjetnika Richarda Failleja. Danes jih izdajajo muzeji, gradovi, turistične znamenitosti, športne organizacije in kulturne ustanove po vsej Evropi. Med najbolj znanimi motivi so Eifflov stolp v Parizu, rimski Kolosej, španska Sagrada Familia in številne zgodovinske osebnosti.

Razprodani

Tudi Slovenija ima že vrsto tovrstnih izdaj. Med njimi so bankovci, posvečeni Bledu, Postojnski jami, Lipici, Ljubljanskemu gradu, slovenski čebelarski tradiciji in športnim dosežkom. Veliko zanimanja je vzbudila tudi izdaja, posvečena svetovni rekorderki v smučarskih skokih Niki Prevc. Nekatere omejene naklade so bile razprodane že v prvih dneh prodaje.

Na bankovcu je tudi risba morskega čuda iz leta 1555, ki je priplavalo do njih in ga Pirančani še niso poznali kot kita. FOTO: Arhiv Piran
Na bankovcu je tudi risba morskega čuda iz leta 1555, ki je priplavalo do njih in ga Pirančani še niso poznali kot kita. FOTO: Arhiv Piran

Jubilejna izdaja ni naključna. Pokrajinski arhiv Koper letos praznuje sedem desetletij delovanja, njegovi začetki pa so bili precej skromni. Najprej je deloval v palači Tacco, kjer danes domuje Pokrajinski muzej Koper, pozneje pa v pretesnih prostorih v Čevljarski ulici. Arhivsko gradivo je bilo takrat razpršeno po različnih delih mesta. Danes velja za enega najsodobnejših arhivov v Sloveniji. Pokriva območje Kopra, Izole, Pirana, Ilirske Bistrice, Postojne in Sežane ter hrani skoraj tisoč fondov in zbirk oziroma več kot 6800 tekočih metrov arhivskega gradiva.

Ključni varuh

Posebno bogastvo predstavlja piranska enota arhiva, kjer hranijo nekatere najstarejše dokumente na Slovenskem. Med najdragocenejšimi arhivalijami je Piranski statut iz leta 1307, najstarejši v celoti ohranjen mestni statut na slovenskem ozemlju. Arhiv hrani tudi srednjeveške pergamentne listine, notarske knjige, oporoke, vicedominske knjige in dokumente iz časa Beneške republike.

Po svetovnem rekordu ga je dobila Nika Prevc. FOTO: Euro Souvenir
Po svetovnem rekordu ga je dobila Nika Prevc. FOTO: Euro Souvenir

Med posebno zanimivimi fondi so tudi dokumenti rodbine Tartini, povezani z družino slovitega piranskega violinista in skladatelja Giuseppeja Tartinija, pa gradivo nekdanjih piranskih ustanov, šol, sodišč in podjetij. Prav zaradi takšnih zakladov velja Pokrajinski arhiv Koper za enega ključnih varuhov zgodovinskega spomina slovenske Istre.

Bankovec so prvič predstavili v četrtek, 11. junija, na slavnostni akademiji ob 70-letnici Pokrajinskega arhiva Koper v Dvorani sv. Frančiška. Včeraj je že bil na voljo obiskovalcem in zbirateljem. Ob jubileju bodo pripravili tudi razstavo izbranih arhivskih originalov, ki bo obiskovalcem približala bogastvo dokumentarne dediščine, ki jo arhiv varuje že sedem desetletij.

Bankovci so za zbiratelje shranjeni v zaščitnih ovojnicah, na katerih je opisan namen njihove izdaje. FOTO: Pokrajinski arhiv
Bankovci so za zbiratelje shranjeni v zaščitnih ovojnicah, na katerih je opisan namen njihove izdaje. FOTO: Pokrajinski arhiv

Ali bo tudi koprska izdaja bankovca nekoč dosegala višje cene na zbirateljskem trgu, bo pokazal čas. Že zdaj pa je jasno, da gre za še en nov nenavaden spominek, pri katerem velja zanimiv paradoks. Bankovec, na katerem piše nič evrov, bo lahko jutri vreden precej več.

Spremljajte Slovenske novice kot prednostni vir na Googlu
Logo
IZBRANO ZA VAS
Promo
NASVET STROKOVNJAKA
Promo
INOVATIVNO
Promo
NAPADI
PromoPhoto
POTOVANJA
Promo
PO PORODU
Promo
POLETNO BRANJE
NATEČAJ
Photo
ODKRIVAMO SLOVENIJO
Promo
RAČUNALNIKI
Promo
IZVOZNIKI
Promo
DIOPTRIJA