Ta fantastični 25. marec

In so pravkar izvoljenim poslankam in poslancem nemudoma ponudili prst sprave. Pojavil se je Tomaž Merše, predsednik pobude, in naznanil kompromisni predlog v petih točkah. Moram priznati, da sem ga nekajkrat prebrala in da resnično ne razumem, kaj je v predlogu kompromisnega. Ocenjujem ga kot skrajno nevzdržnega in izključujočega. Namreč: predlagali so spremembo opredelitve zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti. Pomen zakonske zveze je, po njihovem, v zasnovanju družine. (Tega doslej še nisem vedela. Sem mislila, da je pomen zakona v kronanju partnerske ljubezni.) Iz zakonika bi črtali člen o zunajpartnerski skupnosti. So navedli razlog, in sicer – ne razumem ga. Vsekakor pa v nadaljevanju pojasnjujejo, da je rojevanje otrok naravno pogojena pravica, ki jo imata skupaj le ženska in moški, istospolna partnerja pač ne, in še, da bi o posvojitvah otrok v istospolne skupnosti potrebovali strokovne in neodvisne raziskave.

Zakaj so se nenadoma lotili iskanja kompromisa? Ker bi nam, davkoplačevalkam in davkoplačevalcem, želeli prihraniti štiri milijone evrov, kolikor, po njihovem, znašajo stroški enega referenduma. Ja, ja, tako so modrovali. Da jim gre za prihranek. Popravki, s katerimi je društvo poskušalo navdušiti aktualno politiko, pa ponovno niso padli na plodna tla. Virant, Pahor in Janković niso imeli kaj prida volje, da bi gradili mostove z društvom. Zatorej so nam 1. februarja nedvoumno sporočili: v marcu bomo šli na referendum. Ako bo društvo do 11. februarja seveda zbralo dovolj glasov. Potem bomo imeli referendum: 11. 3., ko so ponekod županske volitve, ali 25. 3., ko je zadnji rok. Slednji datum je fantastičen, materinski dan, kajneda? (Ampak vse ženske niso mame, ker mnoge tudi ne morejo biti, kajneda??) Dovolj sarkastično za odločanje o Družinskem zakoniku!

Volivke in volivci bi se morali strinjati, da večina nima pravice odločati o temeljnih pravicah manjšine, kar smo že nekajkrat vzeli. Tovrstnih

primerov je bilo v Sloveniji že preveč. Ljudje seveda ne preberejo Družinskega zakonika, strokovne razprave poslušajo s pridržkom, nestrokovne pa z veseljem. Bolj ko se razpravljalci med sabo odirajo, več ko je klevetanja in zavajajočih izjav, političnih manipulacij in sprenevedanj, tudi laži, bolj teater oživi in več veselja imajo gledalke in gledalci. Saj veste. Želim samo še enkrat poudariti, da je to zelo nevarno početje. Za vse nas.

Poglejte: vsi vemo, Slovenke in Slovenci za svojega soseda najmanj želijo homoseksualca, na drugem mestu je črnec, na tretjem pa invalid (morda se je vrstni red od zadnje raziskave spremenil). Tako zelo smo Slovenci omejeni. In ubogi. Najbrž bi kmalu na lestvici nezaželenih lahko sledile samske ženske, samohranilke ipd. Vsi bi se morali zamisliti nad odkrito in prikrito izključevalnostjo Slovenk in Slovencev. Vsak, ki ima moč, bi moral omejiti javni sovražni govor. Javni govor o ljudeh, ki niso po naši meri, o soljudeh, ki živijo svoja življenja in ki nas niti ne ovirajo niti ne ogrožajo. Poenostavljam: brigajte se zase in dvignite domačo preprogo.

Neetično je surovo in nasilno propagiranje, kaj prava družina je. Ne želim zahajati v skrajnosti, a ptujski Fritzl je še nedavno imel strašno lepo družino, sosedje kar verjeti ne morejo, kaj zdaj vse slišijo. Ker so bili res družina. Center za socialno delo tudi ni razumel in ni verjel 16-letni deklici, da je žrtev bolnega očeta, ki jo posiljuje. Ja, to pa ni mogoče, saj so vendarle luštna družina: oče, mati, otroci. Veliko otrok! Ne glorificirajte slovenske družine vnaprej in za zalogo, ker je v njej preveč temačnosti in grozodejstev. Ste kdaj bili v Domu Malči Beličeve v Ljubljani? Dom je poln otrok, najmlajši komajda hodi, najstarejši je že polnoleten. Večina njih ima očeta in mamo. Le zakaj so v Domu? Kaj mislite, da delajo Anita iz Zveze prijateljev mladine in veliko anit prostovoljk v taisti zvezi in povsod drugod, na kriznih telefonih, kaj, zaboga, mislite, da te čudovite ženske počno z otroki, ki sicer imajo svoje starše, a jih »nimajo«? Pa se stiskajo k anitam in jih nočejo spustiti! Pozanimajte se že enkrat! Ali pač nočete videti resnice?

Društvo za Družinsko pobudo je prepričano, da je Mesija. Pa ni! Vnaša dodatno nestrpnost, razpihuje sovraštvo do soljudi in propagira en vzorec na listu papirja. Vzorcev je več!

Zadnjič sem poslušala otroke iz območnih otroških parlamentov. In veste, kaj si želijo od nas odraslih, kaj je njihovo elementarno sporočilo? Nočejo drugačnih junakov v prihodnosti kot tiste, ki bodo povezovali ljudi v dobrem, ki bodo sočutni, solidarni, ki bodo delovali za vse ljudi. Prisluhnite otrokom!