Slovensko vinogradništvo je na preizkušnji. Ne le zaradi množičnega opuščanja vinogradov, pač pa trsje redči zlata trsna rumenica, bolezen trte, za katero ni zdravila. Širi se hitro, stanje se poslabšuje, dogaja se že, da propadajo celi vinogradi. Zato vinogradniki ne smejo ignorirati opozoril stroke, saj obstajajo učinkovite možnosti preprečevanja širjenja bolezni.
Kot je povedala Karmen Rodič, specialistka za varstvo rastlin na novomeškem Zavodu KGZS, je o zlati trsni rumenici na območju jugovzhoda Slovenije govor že nekaj let: »Prvo najdbo oziroma žarišče smo potrdili leta 2008 na območju občine Brežice na Piroškem vrhu. Večji izbruhi so se nato nadaljevali v občini Straža pri Novem mestu. Kasneje smo vse več okužb potrdili tudi na območju Posavja, najbolj je okuženo območje Bizeljskega. V letošnjem letu je po številu potrjenih vzorcev izstopala Bela krajina, kjer smo prvo žarišče potrdili leta 2023, letos smo v Beli krajini potrdili že 9 novih žarišč.«
Znaki okužbe
Zaradi hitrega širjenja okužb je lani Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin občine Krško, Kostanjevica na Krki in Brežice uvrstila v okuženo območje, za katero velja, da morajo imetniki v vinogradih, brajdah in ohišnicah zatirati ameriškega škržatka in tudi sami odstranjevati in uničiti simptomatične rastline. Kot je povedala sogovornica, so simptomi na različnih sortah različno izraženi. Zajamejo lahko cel trs ali le dele trsa: »Znaki se lahko začnejo pojavljati takoj po cvetenju in se proti jeseni stopnjujejo. Na listih je prisotna splošna bledikavost ali obarvanje listov okuženih trsov; rumenenje pri belih oziroma rdečenje pri rdečih sortah; listni robovi se vihajo navznoter; listi so togi in krhki in se pri mečkanju zdrobijo. Sami poganjki so mlahavi ali povešeni; rozge so šibkejše rasti, les je slabo dozorel in pozimi pogosto pozebe.«
5566 AMERIŠKIH ŠKRŽATKOV so že ujeli letos.
Da je trta napadena, vidimo tudi po listih, ki se začnejo vihati navznoter. FOTO: Karmen Rodič
Nad škržatka z insekticidi
Trte okuži ameriški škržatek (Scaphoideus titanus), ki ga zatiramo z insekticidi, na okuženem območju jih je bilo treba letos uporabiti trikrat. »Zelo pomembni so pravočasna uporaba pripravkov, pravilna izbira in tudi sam način aplikacije. Da ugotovimo, ali je škropljenje učinkovito, je priporočljivo v vinogradu spremljati populacijo škodljivca s pomočjo rumenih lepljivih plošč, ki jih v vinograd postavimo v začetku julija, ko se začnejo pojavljati odrasli osebki in smo pred tem opravili že dve škropljenji z insekticidi. Lepljive plošče pregledujemo enkrat tedensko, pri pregledu pa s plošče odstranimo ulovljene škržatke in ulov redno beležimo. Plošče je treba menjavati na dva tedna, ker lepilo sčasoma popusti. Edini način, da preprečimo širjenje fitoplazme, je, da redno zatiramo ameriškega škržatka in odstranjujemo že okužene trte,« pravi Rodičeva.
Edini način, da preprečimo širjenje fitoplazme, je, da redno zatiramo ameriškega škržatka in odstranjujemo že okužene trte.
V Uredbi o ukrepih za zatiranje in preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice je določilo, da je treba trte, na katerih je bila potrjena okužba z zlato trsno rumenico, in vse simptomatične trte odstraniti in uničiti skupaj s koreninami tako, da se prepreči ponovno obraščanje. Nadzemni del trte je treba v rastni sezoni odstraniti čim prej po potrditvi okužbe, pojavu simptomov oziroma najkasneje do 30. aprila naslednje leto, kar kontrolirajo fitosanitarni inšpektorji, država pa je vsem lastnikom v okuženem območju, ki so odstranili okužene oziroma simptomatične trte, omogočila uveljavljanje finančnega nadomestila.
Na sliki so označeni škržatki, insekti, ki povzročajo zlato trsno rumenico. FOTO: Karmen Rodič
Po besedah Rodičeve so v vinorodni deželi Posavje na okuženem območju letos odvzeli 40 vzorcev, 27 je bilo pozitivnih. »V začetku oktobra smo opravili nadzor v 48 naključno določenih vinogradih. Našli smo več okužb kot lani, kar 33 vinogradov je imelo celo večji odstotek simptomatičnih trsov kot leto prej. Oba rezultata kažeta, da se lastniki očitno res ne zavedajo resnosti tega problema. In če pogledamo še z druge strani: vinogradniki trenutno pritiskajo na državo, naj jim podaljša vlaganje finančnega nadomestila, jim omogoči brezplačni nakup insekticidov, malokdo pa res vestno, sproti in pravilno izvaja vse predpisane ukrepe,« je kritična Karmen Rodič.
Kar se tiče ameriškega škržatka, je situacija še posebno alarmantna. »Dinamiko pojavljanja spremljamo s pomočjo rumenih lepljivih plošč na 9 lokacijah. Letos smo jih na teh lokacijah ujeli 5566, lani pa 'le' 3259. Služba za varstvo rastlin tudi vzorči osebke ameriških škržatkov. Letos smo odvzeli 11 vzorcev, kar 8 jih je bilo pozitivnih na zlato trsno rumenico, kar je še en dokaz več, da če ne bomo striktno pristopili k reševanju, bodo posledice širjenja lahko pogubne za vinograd,« je zaključila Rodičeva.
