
Galerija

Predlagana pokojninska novela po besedah premierja Roberta Goloba zagotavlja bolj uravnotežen in dolgoročno vzdržen pokojninski sistem in je nujna zaradi staranja prebivalstva in obremenitve za javne finance.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je sicer med podpisniki dogovora o predlogu pokojninske novele, vendar 10 od skupno 22 sindikatov v zvezi dogovora ni podprlo. Glavne novosti v predlogu reforme so za delavce in upokojence škodljive, menijo. V največji opozicijski stranki pa predsedniku vlade ob dogovoru o pokojninski reformi očitajo politično manipulacijo.
Novela, ki so jo uskladili v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, prinaša več pomembnih sprememb, ki bodo začele veljati postopoma, največje pa bodo uveljavljene do leta 2035. Kako bo predlagana pokojninska reforma vplivala na našo upokojitev in višino pokojnine?
Zahtevana upokojitvena starost se bo od leta 2028 postopno podaljševala in bo od leta 2035 dve leti daljša kot zdaj. Za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa bo znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bodo pet najmanj ugodnih izločili.
Starostna meja se dviguje tudi za vdovske pokojnine, in sicer z 58 na 60 let med letoma 2028 in 2035. Začetek čakalne dobe ostaja nespremenjen pri 53 letih.
Danes je starejši vsak peti prebivalec, čez 35 let bo skoraj vsak tretji.
Vlada je predstavila nekaj konkretnih primerov za ženske in moške, ki so se zaposlili med 18. in 27. letom starosti in ne uveljavljajo posebnih olajšav, kot na primer skrb za otroke ali služenje obveznega vojaškega roka. Po uveljavitvi reforme bosta starost upokojitve in odmerni odstotek takšna:
Starostne meje, referenčno obdobje in odmerni odstotek se začnejo spreminjati v letu 2028. Nekatere spremembe za najranljivejše bodo začele veljati 1. januarja 2026.