
Galerija

Danes so se v Sloveniji spet močno podražili naftni derivati. Zaradi povečanega povpraševanja so v preteklih dneh nekatere črpalke celo prenehale delovati. O tem, zakaj je prišlo do težav pri oskrbi, kako globok je spor med državo in največjim slovenskim naftnim trgovcem ter kaj nas še čaka ob zaostrovanju krize zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, je v oddaji na Radio Prvi spregovoril makroekonomist Bogomir Kovač. Poudaril je, da razmere niso nedolžne. »Če gledamo, kako stanje ocenjuje Svetovna agencija za energijo, gre za najresnejšo krizo po letu 1979, ko je prišlo do iranske revolucije,« je dejal. Po njegovih besedah ima Iran v tej zgodbi »v rokah škarje in platno«, saj so ključni tako naftna polja kot transportne poti.
Prvi predvideva nadaljevanje vojne, vendar brez večjih poškodb naftne infrastrukture. »Če ne bo prihajalo do poškodb oziroma izločanja naftne industrije in bodo proizvodne kapacitete ostale nespremenjene, bi se cene gibale okoli 130 dolarjev za sodček,« je dejal.
Drugi scenarij je precej bolj črn. Če bi prišlo do fizičnih poškodb ali uničevanja naftnih polj oziroma do fizičnega omejevanja prehoda nafte, bi se lahko cena po njegovih besedah povzpela na 200 ali celo več kot 200 dolarjev za sodček, kar smo po njegovih besedah ob primerljivih cenah pred desetletji že imeli.
Tretji scenarij pa je po njegovih besedah tako skrajen, da bi prešel okvire običajne energetske krize. Pri tem omenja možnost fatalne vojne, napad na jedrske kapacitete Irana in igro s svetovno vojno, v katero bi se vpletli še Kitajska in Rusija. »Takrat se ne bomo več pogovarjali ne o ceni nafte ne o oskrbi z naftnimi derivati,« je opozoril.
Ob tem je Kovač dodal, da imamo v Sloveniji trenutno predvsem »domači zaplet«. Na voljo so strateške rezerve, ki v normalnih razmerah zadostujejo za več kot 30 dni porabe. A če zaradi panike ljudje začnejo kopičiti gorivo, se ta čas hitro skrajša, pravi. Dodatna težava je, da je Slovenija obmejna in odprta država, zato se sooča tudi z bencinskim turizmom.
Do motenj po njegovem ni prišlo prvič in dodaja, da »vlada zamuja s svojimi ukrepi teden dni. Če bi takoj sprostila rezerve, bi s tem sprostila možnosti drugačne regulacije in posegov na trg,« je bil jasen.
Po podatkih je bila cena sodčka nafte najvišja julija 2008, ko je dosegla 147 ameriških dolarjev. Če upoštevamo inflacijo, kar je najbolj poštena zgodovinska primerjava, je bila realna vrednost takratnega rekorda enakovredna današnjim približno 186 dolarjem za sodček.
Pogled v arhive razkrije še eno zanimivo podrobnost. Julija 2008 je bilo treba za liter 95-oktanskega bencina na Petrolovi črpalki odšteti 1,217 evra, dizelsko gorivo pa je doseglo takrat rekordnih 1,311 evra za liter. Zato opozorila o zelo visokih cenah nafte danes ne zvenijo več kot nekaj nepredstavljivega, saj smo podobno napete razmere že doživeli.