Oznake, da se tega ne sme početi, so redke. FOTO: Art_rich/Getty Images
Ljubljanski balkoni so postali v zadnjih letih pribežališča golobov. FOTO: Dejan Javornik
Golobi se ne dajo! FOTO: Dejan Javornik
Na javnih površinah se ponekod tega ne sme delati. FOTO: Rawintanpin/Getty Images
Ostanki hrane, kopičenje iztrebkov, povečano število glodavcev in pretirane koncentracije golobov vplivajo na higieno, javno zdravje in urejenost mestnega okolja. Zaradi teh razlogov je več slovenskih občin že sprejelo odločitve, ki hranjenje ptic na javnih površinah jasno prepovedujejo in sankcionirajo. V Mestni občini Ljubljana prepoved hranjenja prostoživečih živali velja že od leta 2015. Odlok zajema javne ceste in javne zelene površine ter prepoveduje hranjenje ptic, golobov, rac, mačk in drugih živali, ki se pojavljajo v urbanem habitatu. Edina izjema je Park Tivoli, kjer je hranjenje ptic in veveric izrecno dovoljeno. Do izjeme je prišlo, ker je Tivoli že dolga leta prostor z urejenimi krmilnicami in nadzorovanimi točkami hranjenja, prav tako pa hranjenje na tem območju ni vodilo k pretiranemu razmnoževanju ali porastu bolezni. Hranjenje ptic in veveric zato še vedno ostaja del njegove rekreacijske rabe. Povsod drugod v Ljubljani je hranjenje ptic prepovedano, kršitelje pa lahko doleti globa v višini 100 evrov.
Krmilnice na balkonih
Pogosto se v zimskih mesecih zgodi, da sosed iz vrhnjega nadstropja stanovanjskega bloka s ptičjimi krmilnicami hrani ptice in s tem povzroča, da se na nižjih balkonih nabira umazanija. Če ste se morda spraševali, ali je to dovoljeno ali ne, vam lahko kar hitro pojasnimo, da z vidika zakonodaje hranjenje ptic na zasebni lastnini ni prepovedano.
Nasprotno bi veljalo le v primeru, če bi to izrecno določal hišni red večstanovanjske stavbe. Kot pojasnjujejo pravniki, bi lastnik ptičje krmilnice eventualno lahko odgovarjal za škodo, ki je bila zaradi hranjenja ptic povzročena solastnikom stanovanjskega bloka, vendar bi morali solastniki škodo in krivdo dokazovati.
Na Jesenicah so težavo hranjenja prostoživečih živali prepoznali prvi. Tam so leta 2010 sprejeli odlok, ki prepoveduje hranjenje golobov ter celo mačk in psov na javnih površinah. Po navedbah občine je šlo za odziv na ponavljajoče se sanitarne težave, pogoste primere raztresene hrane ob stavbah in porast glodavcev v stanovanjskih soseskah. Tudi Piran je poleg Jesenic ena prvih slovenskih občin, ki je proti hranjenju golobov ukrepala zelo zgodaj, saj so prvo kazen zaradi hranjenja ptic na javni površini izrekli januarja 2012. Kot so tedaj pojasnili občinski veljaki, so se za takšno prepoved odločili zaradi številnih pritožb občanov glede iztrebkov in neurejenosti tistih delov mesta, kjer so ljudje redno puščali hrano.
Posebno pozornost pa si zasluži tudi Maribor, saj je mestna občina v zadnjih letih izvedla kampanjo »Ne hrani me«, s katero želi prebivalce ozaveščati o posledicah hranjenja prostoživečih živali. V kampanji poudarjajo, da hranjenje ptic, zlasti golobov in rac, vodi v pretirano zbiranje živali na majhnih površinah, povzroča več iztrebkov, zmanjšuje sanitarno varnost ter pticam odvzema naravne prehranske navade. Čeprav Maribor nima tako strogega formalnega odloka kot Ljubljana, občina opozarja, da hranjenje v urbanem okolju ni zaželeno in lahko sproži ukrepe v okviru predpisov o javnem redu in čistoči. Kazni so odvisne od občinskih odlokov in zato niso povsod enake, je pa iz spletnih zapisov jasno, da se v praksi običajno gibljejo med 40 in 200 evri. V Ljubljani je globa jasno določena – ta znaša 100 evrov za vsakogar, ki na javni površini hrani ptice ali druge prostoživeče živali, medtem ko se v Piranu in na Jesenicah kazni izrekajo v skladu z občinskimi predpisi o javnem redu in čistoči.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
