Takšno je zdravstveno stanje dveh Slovencev, okuženih z virusom Zahodnega Nila

Dva od okuženih z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji so sprejeli na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Maribor.

»Eden je imel blažji potek in je že odpuščen, drugi ima nekoliko težji potek, določene zaplete, ni pa življenjsko ogrožen,« je danes za STA povedala predstojnica oddelka Božena Kotnik Kevorkijan.

»Predvsem je zanimivo, da sta dobila okužbo pri nas, to sta torej avtohtoni okužbi, nista vneseni iz tujine,« je dodala predstojnica.

Pojasnila je, da se bolezen ne prenaša s človeka na človeka. Omenjeni osebi ne prihajata iz istega okolja, je navedla.

Kot so danes sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), so v Sloveniji potrdili tri primere okužbe z virusom Zahodnega Nila letos. Vsi trije so bili potrjeni v severovzhodnem delu države, v pomurski in podravski regiji. To so prvi primeri po petih sezonah, ko okužbe z virusom v Sloveniji niso zaznali.

Virus Zahodnega Nila prenašajo komarji. Najpogosteje se zato pojavlja v toplejših mesecih, ko so komarji najbolj aktivni. Zelo redko se virus prenese med ljudmi prek transfuzije, tkiv ali darovanih organov.

Kot so pojasnili na NIJZ, po piku okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 odstotkih okužba poteka brez simptomov. Manjši del okuženih razvije kratkotrajno vročinsko bolezen, ki jo spremljajo simptomi, kot so slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaji, bolečine v mišicah in sklepih (vročica Zahodnega Nila).

Večje tveganje za hujši potek bolezni imajo osebe, starejše od 50 let ter tiste z oslabljenim imunskim sistemom. Za okužbo pa so dovzetni vsi, ki z virusom še niso bili okuženi. Po okužbi je imunost najverjetneje dolgotrajna.