Dogodek, ki je v gradu Dvor v Preddvoru potekal za zaprtimi vrati, je ostal v lepem spominu udeležencev: Tanja Šubelj, znana kot grofica Anastazija Preddvorska, je povabila 100 gostov na prav prijetno zabavo z dobršno mero nostalgije in v slogu življenja iskrive prijateljice mnogih, ki ji kot slepi osebi pomagajo živeti v barvah ter uresničevanju sanj. S partnerjem, grofom Florjanom Sušnikom, prijateljicami in pomočniki sta poskrbela za osvežitev zgodbe, ki je pritegnila prve goste po prenovi dvorca leta 2022.
2014. je dvor postal last preddvorske občine.
Opustošeno poslopje sta partnerja z izkušnjami z gradu Štatenberg pri Makolah in v soglasju z Občino Preddvor in tamkajšnjim zavodom za turizem obnovila in opremila s srednjeveškim pohištvom ter številnimi zbirkami starin in zgodbami iz prejšnjih časov. Na veselje domačinov je grad spet odprt za posebne goste in turizem, deluje kot javni muzej ter turistični magnet, ki privablja občudovalce z vseh koncev.
Že v 12. stoletju
Spomnimo, Preddvor skriva bogato dediščino, saj se ponaša s štirimi gradovi, od katerih je Dvor v samem središču. Njegova zgodovina sega daleč v preteklost, saj je bil kot eden najstarejših srednjeveških gradov v Sloveniji prvič omenjen že v 12. stoletju. Po drugi svetovni vojni je bil dvorec preurejen v zavod za sirote, med letoma 1974 in 1996 pa je deloval kot vzgojni zavod za mladino.
Opustošeno poslopje sta partnerja obnovila in opremila s srednjeveškim pohištvom, številnimi zbirkami starin in zgodbami.
Leta 2014 je propadajoči dvorec država prenesla v last preddvorske občine; ta je objekt s strokovnjaki pregledala, pripravila dokumentacijo za njegovo prenovo, opravila nekatera nujna vzdrževalna dela in našla najemnika. Tako sta prenovo leta 2021 v sodelovanju z Zavodom za turizem Preddvor prevzela Ljubljančanka Tanja Šubelj in Florjan Sušnik iz Lukovice, širše znana kot grofica in grof. Zaradi njune predanosti, vloženih sredstev in neomajnega truda je grad v manj kot štirih letih doživel izjemno preobrazbo. S seboj sta pripeljala ogromno zbirko starin in umetnin, s katerimi sta starim zidovom vdihnila grajski videz in dušo. Kasneje je občina poskrbela še za novo fasado, streho in okna, nedavno pa je najemnika dobila tudi kavarna v prizidku gradu.
Priznam, bila sem velik gavnar!
»Podarjam ti angelska krila, ker si moj angel na Zemlji, ki mi pomagaš, da lahko letim,« je bilo zapisano na osebnem vabilu na grofičin 60. rojstni dan. Ob sprejemu je sledilo še pojasnilo: »Morda je to prevod misli, da je v temi, ki obdaja moj svet in življenje, veliko svetlobe, ki mi jo dajete, in je veliko topline, ki jo sprejemam od vseh, ki mi pomagate živeti. Tako vendarle tudi vidim, gledam ta svet z vašimi očmi, naklonjenostjo in ljubeznijo.« Tanja je oslepela že na pragu odraščanja zaradi dedne bolezni pigmentozni retinitis (preostalo ji je le okrog odstotek vida), ki jo imata tudi Tanjin oče in njen brat. Sama zdaj vidi zelo omejeno, povsem na blizu in s fokusom na detajle oziroma manjše površine.
Pili grofovo penino
Ob sprejemu na Dvoru je grofica zbrane čustveno nagovorila in nadaljevala: »Če vas ne bi bilo, tudi sama ne bi obstajala. Šestdeset let je bilo takih, da sem se morala marsikaj naučiti. Če bi bolj poslušala mamo, bi bilo lažje živeti. Ker sem bila gluha za njene nasvete, nauke, sem se velikokrat opekla. A zdaj sem v dobri kondiciji, imam pozitivno energijo. V vsakem mojem otroku bi lahko našla kaj, kar sem jaz. Priznam, bila sem velik gavnar. Že včasih pa sem se zavzemala za ljudi, ki so bili šibkejši, tega mi je kar veliko ostalo. Veliko mi pomenijo tudi ljudje, ki so kakor koli hendikepirani, z njimi čustvujem in jim želim pomagati. To je moje posebno poslanstvo.«
Ko je prišel njen grof, Florjan Sušnik.
Gostje so se z veseljem odzvali na povabilo.
Med drugimi ji je voščila vitezinja Sonja Sofija B. Eisenreich.
Prisedel je domači župan Rok Roblek.
Dvorjanom je zapela Pia Nina.
Tanjin življenjski sopotnik grof Florjan Sušnik
Tanja je oslepela že na pragu odraščanja zaradi dedne bolezni pigmentozni retinitis.
Maminih 60 je praznovala tudi hči Jana.
Slavljenki najbližji
Grof je obul zlate čeveljce.
Pevka Anika Horvat je bila med gosti.
Tanjino praznovanje je pospremila glasba, pela je prijateljica, slepa pevka, pili so grofovo penino in fino vino. Okušali so krasno hrano, znano daleč okrog po izbornih receptih bližnjega gostišča. Vmes se je nekajkrat odzval tudi njen partner, s katerim sta šla skozi številna grajska vrata, ki so ju sprejela kot njun pravljični dom ali tudi kot nedostopna utrdba, predvsem ob nerazumnih ljudeh, je bilo razumeti. Pa vendar, njen mali srednjeveški imperij, ki ga še gradita, je postal zgled, kako se da živeti in tudi ustvarjati naprej, če so ljudje složni.
