Telefoni in ChatGPT so tudi v Sloveniji ustvarili prvo generacijo, ki bo verjetno manj uspešna od prejšnje

Čeprav tehnologijo pogosto razumemo kot orodje, ki nam lajša življenje, tako globalne raziskave kot izkušnje iz vsakodnevnega življenja nakazujejo, da moderna pomagala resnično dobro opravljajo svoje obljubljeno delo - to je razbremenitev možganov. Če je ta razbremenitev kratkotrajna, ima seveda smisel. Kaj pa se bo zgodilo z generacijo, ki je možgansko ne samo razbremenjena, ampak pravzaprav že skorajda miselno podhranjena?

Tehnologija upočasnjuje evolucijski razvoj možganov

V svetovnem merilu naj bi stroka že od približno leta 2010 zaznavala trend slabšanja nekaterih kognitivnih sposobnosti: krajši razpon pozornosti, slabše pomnjenje ter upad kritičnega mišljenja. Eden glavnih razlogov je vsekakor vse večja odvisnost od hitrega digitalnega okolja – od nenehnega »skrolanja« do algoritmov, ki nam servirajo vsebine in odgovore še preden se sploh zavemo, kakšno je bilo vprašanje. Ker so možgani prilagodljiv organ, z navajanjem na kratke, intenzivne dražljaje in takojšnje nagrade, postopno izgubljamo kondicijo za globoko, dolgotrajno razmišljanje. Posledice se kažejo v manj zanimanja za branje daljših besedil, manj zmožnosti osredotočenega dela in večji potrebi po stalni stimulaciji. Namesto da bi si zapomnili informacijo, jo vsakič znova raje poiščemo na spletu. 

Ali to pomeni, da je mlajša generacija, ki trenutno vstopa na trg dela, res manj sposobna?

Psiholog in psihodiagnostik, mag. Timotej Strnad iz podjetja OK Consulting, ki že 30 let izvaja psihološka testiranja novih kadrov za različna slovenska podjetja, poudarja, da so ugotovitve raziskav strokovno smiselne: hitro menjavanje konteksta, kratke video vsebine in dopaminski mehanizmi družbenih omrežij dejansko vplivajo na sposobnost vzdrževanja pozornosti, kar se čuti v vsakodnevni komunikaciji in načinu življenja.

Da bi pa v mlajši generaciji njihovi testi že zaznali opazen upad kognitivnih sposobnosti na račun tehnoloških sprememb, pa zaenkrat ne zaznavajo. Opazijo pa določene razlike – predvsem pri mlajših pripadnikih generacije Z, kjer se pogosteje kažejo težave z daljšim ohranjanjem koncentracije na eni nalogi, se to v delovnem okolju včasih izrazi. Zanimivo, do nedavnega je celo veljalo, da je vsaka nova generacija dosegala višje rezultate testiranj. Trenutno naj bi bili najbolj kognitivno učinkovita generacija na trgu dela milenijci, medtem ko se je trend pri generaciji Z trenutno res nekoliko obrača navzdol. Vendar je zaenkrat preučevani vzorec še premajhen in tega ni moč z zagotovostjo trditi, še opozarja mag. Strnad.

Otroci, ki so trenutno še v osnovnih in srednjih šolah, utegnejo biti opazno na slabšem

Ravnatelj ene ljubljanskih srednjih šol navaja, da sami šolski rezultati zaenkrat še ne kažejo odklonov v ocenitvi IQ količnika, se pa pri mladih iz leta v leto slabšajo delovne navade, pozornost, sposobnost kritičnega razmišljanja ter tudi funkcionalna pismenost, kar pa se pozna na šolskih rezultatih. Otroci torej zaenkrat še niso »bolj neumni«, so pa zagotovo bolj leni, če povzamemo. Enako potrjuje tudi profesorica matematike na ljubljanski gimnaziji - inteligenca pri najstnikih se kaže kot primerljiva s tisto pred desetletjem, a vztrajnost in delavnost pri učenju sta bistveno manjši kot v milenijski generaciji.