Telegram dučeju, ki je očetu rešil življenje

TRST – Pred dnevi so se na strelišču pri Opčinah poklonili petim žrtvam: Viktorju Bobku, Ivanu Ivančiču, Simonu Kosu, Pinku Tomažiču in Ivanu Vadnalu, ki jih je pred 70 leti posebno sodišče za državno varnost tedanjega fašističnega režima obsodilo na smrt. Poleg peterice so na izvršitev smrtne obsodbe čakali še Lavo Čermelj, Franc Kavs, Anton Ščuka in Dorče Sardoč, ki pa so jim le noč pred izvršitvijo (15. decembra 1941) smrtne kazni spremenili v dosmrtno ječo. Dorčeta Sardoča je rešil telegram, ki ga je Mussoliniju poslala devetletna hčerka Vera in v katerem ga je prosila za pomilostitev.

»Z mamo Poldo Gruden sva živeli v Ljubljani. Iz Trsta sva se preselili, ker je prav zaradi očetovega političnega delovanja izgubila službo. Dve leti je bila brez dela. Verina mama je v Ljubljani odprla tako imenovani prepis biro, kjer je s pisalnim strojem pisala številne dopise, prevajala razne dokumente in ljubezenska pisma. Dela je imela čez glavo. Jeseni 1941 mi niso povedali, da so tateka obsodili na smrt. Vem, da je z Jesenic v Ljubljano prišel tatekov svak Jože Žabkar in rekel, da greva na pošto. Tisti telegram je v bistvu on napisal in podpisal mene. Zato sem morala biti zraven, da so ga sploh poslali v Rim. Na dan izvršitve smrtne kazni sem bila naročena pri zobozdravniku, ki je bil tako vznemirjen, da ni mogel popravljati zoba. Rekel mi je, naj stečem domov in povem, da je bil tatek oproščen,« se konca leta 1941 spominja Vera Sardoč. »Noč pred usmrtitvijo je napisal dve pismi, eno zame, drugo za zaročenko. Tistega pisma nikoli nisem prejela, verjetno ga zaradi pomilostitve niso poslali naprej,« še dodaja.

Smrtno kazen spremenili v dosmrtno ječo

Dorčetu Sardoču so smrtno kazen spremenili v dosmrtno ječo in so ga iz tržaškega zapora Coroneo preselili na otok Santo Stefano. Edina zgradba na otoku je bil zapor. »Tateku sem redno pisala v zapor. Zame je bil mit, neke vrste heroj. Bil je pogumen, karizmatičen in predvsem načelen. Seveda sem mu morala pisati v italijanščini, da je sploh lahko prejemal pisma. Z mamo sva mu enkrat poslali butaro. Odpisal nama je, naj tega na počneva več, saj so jo razstavili na prafaktorje, ker so se hoteli prepričati, da se v njej ne skriva kaj nevarnega,« se spominja Vera in dodaja, da je z njim na Santu Stefanu kazen prestajal tudi Franc Kavs, ki so mu naročili, naj izvede atentat na Mussolinija med obiskom v Kobaridu. Okrog pasu je imel opasan eksploziv, ki bi ga v neposrednem stiku z dučejem moral aktivirati, vendar si je zadnji trenutek premislil.

VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Morišče na Opčinah ostaja strelišče