Diskriminirani zaradi naslova: telekomunikacijski operater od stranke zaradi kraja bivanja zahteval bančne izpiske

Zagovornik načela enakosti je v postopku ugotavljanja diskriminacije odločil, da je ravnanje telekomunikacijskega operaterja, ki je od potencialne stranke naknadno zahteval predložitev trimesečnih bančnih izpiskov o prilivih in odlivih, pomenilo diskriminacijo na podlagi kraja bivanja. Operater je tovrstne strožje pogoje namreč uveljavil izključno za stranke z območij, ki jih je na podlagi lastnih statističnih modelov ocenil kot rizična z vidika plačilne nediscipline.

Primer je sprožila stranka iz manjšega kraja v bližini Črnomlja, po naših podatkih romskega naselja, ki je z operaterjem želela skleniti redno naročniško razmerje za telekomunikacijske storitve. Namesto standardnega postopka je operater od nje naknadno zahteval predložitev podrobnih izpiskov z njenega bančnega računa za zadnje tri mesece. Podjetje je takšno zahtevo utemeljilo s pojasnilom, da stranka živi na naslovu, ki je na podlagi njihovih internih statističnih podatkov o plačilni nedisciplini uvrščen v tako imenovano rizično območje.

Stranka je takšno obravnavo prijavila zagovorniku načela enakosti. V prijavi je opozorila na diskriminacijo na podlagi kraja bivanja in pripisane osebne okoliščine etničnega porekla. Zatrjevala je, da je operater o njeni osebni plačilni nesposobnosti neupravičeno sklepal zgolj iz dejstva, da njen naslov leži v bližini romskih naselij. Poudarila je, da so ji bili dodatni administrativni in finančni pogoji naloženi le zato, ker nekateri drugi naročniki iz njene okolice z zamudo poravnavajo svoje obveznosti, s čimer je bila postavljena v bistveno manj ugoden položaj v primerjavi s strankami z območij, ki jih operater ne označuje za tvegana.

Šteli so, da bodo zaradi romskega naselja rizični plačniki. Simbolična fotografija. FOTO: Črt Piksi

Zagovornik je na podlagi prijave sprožil uradni postopek ugotavljanja diskriminacije in pozval operaterja k pojasnilu. Telekomunikacijsko podjetje je v zagovoru navedlo, da ima vzpostavljene notranje kontrole, s katerimi želi zmanjšati poslovno tveganje in preprečiti sklepanje pogodb z osebami, ki svojih obveznosti kasneje ne bi poravnavale. Te kontrole deloma temeljijo na analitičnih podatkih o odstopanjih od povprečne plačilne discipline po posameznih geografskih območjih države.

Zagovornik je v svoji odločbi operaterju sicer pritrdil, da ima podjetje legitimno pravico od potencialnih strank zahtevati dokazila o plačilni sposobnosti. Vendar je hkrati odločno poudaril, da morajo biti vsa merila za preverjanje finančne zanesljivosti nediskriminatorna, storitve pa dostopne vsem državljanom pod enakimi pogoji, ne glede na njihove osebne okoliščine.

V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da praksa operaterja tem pogojem ni ustrezala. Kot je navedeno v odločbi, je upoštevanje te osebne okoliščine pri določanju dodatnih pogojev za sklenitev pogodbe zgolj na videz nevtralno merilo. Zaradi te prakse je bila stranka samo zaradi svojega naslova izpostavljena strožjim pogojem za sklenitev naročniškega razmerja kot drugi potencialni naročniki operaterja, kar prebivalce določenih delov države neupravičeno postavlja v slabši položaj.

V zaključku odločbe je zagovornik ugotovil diskriminacijo na podlagi kraja bivanja. Ob tem je izpostavil ključno opozorilo, da posameznikova plačilna sposobnost ne more in ne sme biti utemeljeno ocenjena oziroma prejudicirana zgolj na podlagi njegovega kraja bivanja oziroma na podlagi plačilnih navad drugih prebivalcev istega območja.