Teliček Gomzi je prinesel novo upanje (FOTO)

Celotna Slovenija je pred dvema letoma in pol spremljala zgodbo telička Gomzija. Šest dni je preživel pod plazom, ki je pokopal hlev z osmimi kravami, staro domačijo in zasul hišo. Preživel je le mali Gomzi, ki sta ga letos Marjeta in Dani Fale končno lahko spet sprejela na domači kmetiji. Sredi novembra so postavili še kozolec, za hlev in hišo morajo počakati na podrobni prostorski načrt. Čeprav že dolgo traja, se prihodnost končno zdi lepša. Marjeta in Dani Fale iz Luč sta ena tistih, ki dihata z zemljo, na kateri živita. Tudi zato sta se borila in si prizadevala, da bi na tem koncu sveta, ki je v lasti družine že 400 let, Marjeta se je v stari hiši tudi rodila, ostala. Glede na to, da ima kmetija pet hektarov, se je zdelo, da to ne bo težava. A iskanje lokacije, kam postaviti hišo in hlev, je bila dolga. »Hiša in hlev bosta na lokaciji, ki sta jo Rok Fazarinc in geologinja že novembra 2023 predvidela kot primerno. Dobila pa sva tudi pisno zagotovilo, da bodo sanirali plaz in da so za to zagotovljena tudi sredstva. Zdaj čakamo na občinski podrobni prostorski načrt,« je razložil Dani.

Marjeta in Dani v novo postavljenem kozolcu. Napovedujeta, da bosta prav tu za silvestrovo in si tu odprla penino.

Da so prišli tako daleč, sta morala sama ogromno narediti. Med drugim sta poskrbela, da so daljnovod, ki je tekel prav čez njuna zemljišča, prestavili v zemljo. Po dveh letih sta prejela gradbeno dovoljenje za kozolec. Ta zdaj že stoji v neposredni bližini nove lokacije hiše in hleva, nad njim pa se v daljavi dviga Raduha.

Dobri ljudje

»Hči Manca je videla, da nekdo podarja kozolec. Gospo Štefko in Toneta Fürsta iz Rečice ob Savinji poznam. Pol leta sta hranila kozolec za nas. Kasneje, ko je kozolec že stal, je Štefka rekla, da k njim kozolec sploh ni sodil, tu pa je videti, kot da je tu že od nekdaj,« se je nasmehnila Marjeta. Kozolec, ki ima sicer letnico 1888, so razstavili in nato nazaj sestavili, nekatere dele pa je bilo treba nadomestiti.

Pomoč je prišla iz Mirne Peči. Župan Andrej Kastelic je klical že takoj po ujmi, septembra 2023, ali potrebujejo kakšno pomoč, se spominja Dani: »Takrat sem mu rekel, če to velja tudi za kdaj kasneje, ker takoj po poplavi nismo ničesar mogli delati. Ko smo imeli vsa dovoljenja za kozolec, sem ga res poklical in v desetih dneh so pripeljali strešnike in les. Ko so prišli, sva oba z Marjeto jokala.« Kozolec so začeli postavljati 14. novembra, pravita, da ga je prinesel Miklavž.

Kozolec z letnico 1888 je prišel iz Rečice ob Savinji, sredi novembra so ga postavljali. FOTO: Osebni Arhiv

V njem je zdaj tudi prostor za stroje, za katere sta hvaležna razpisu kmetijskega ministrstva. »Dobila sva odobrena sredstva in tudi 50 odstotkov predplačil, kar je bilo res dobro. Potem je bilo pa še malo sreče,« začne Dani. Marjeta si je namreč želela temno zelen traktor, ki ga sicer ni v ponudbi. »Najprej si takega, kakršnega sva si želela, sploh nisva mogla privoščiti. Ampak ker so jih tako malo prodali, so toliko znižali ceno, da je šlo skozi. Pa sem jih vprašala, ali bi ga lahko pobarvali na temno zeleno. Ne le, da so se strinjali, še podarili so nama barvanje,« je vesela Marjeta. Dani s hvaležnostjo doda: »Od države sva dobila za stroje, ostalo so darovali ljudje. Dobrotniki. Brez pomoči ljudi vsega tega ne bi zmogla. Midva sva postrgala vse, kar sva imela, zato sva res hvaležna vsakomur.«

Na travniku pred kozolcem se zdaj ponosno sprehaja odrasel Gomzi, ki je dobil tudi prijateljico Gogo. »Gomzi je frajer. Šef vsega,« se smeji Marjeta. Za zdaj imata z Gogo manjši hlev in stalno prost izhod. »Prej nismo imeli živali tako prosto, ampak živinozdravnik je povedal, da sta brez težav lahko zunaj tudi do minus 20 stopinj Celzija. Zaščito imata, zdaj jima bom uredil še ogrevanje vode, da ne bo zmrznila,« razlaga Dani.

Gomzi se je vrnil na domačijo 1. junija. S tem se je vrnilo tudi veselje in še več upanja. Prav upanje ju je držalo in ju še drži pokonci. »Lansko leto je bilo res skoraj brezupno. Zdaj pa se počasi vse zlaga skupaj. Neke zvezde se prižigajo in neka radost se vrača. Veliko smo naredili, dobili vnuke,« se sreča riše na Danijevem obrazu. »Vztrajen je treba biti. Skozi vero zdržimo vse to. Ves čas sva upala in drug drugega tolažila, ko je en padel. Lažje je, če sta dva,« sklene Marjeta.

Postavitev kozolca, spredaj Gomzi z Gogo (levo), zadaj pa Raduha FOTO: Osebni Arhiv