Temno moder potni list in ena najbolj varovanih meja v Evropi: tako so leta 1991 videli prihodnost Slovenije

Bomo tudi na Hrvaško šli preko enega od 34 mejnih prehodov in s temno modrim potnim listom? Tako se je 29. maja spraševal novinar Dejan Vodovnik, ki je zapisal, da bo slovenska južna meja, torej meja s Hrvaško, ena najbolj varovanih meja v Evropi: »Na njej bo namreč kar 34 mejnih prehodov z vsemi ustreznimi službami (cariniki, policisti in administrativno osebje). Predstavniki RSNZ pravijo, da je skoraj iluzorno pričakovati, da bi bila južna meja tako imenovana liberalna meja, torej brez mejnih prehodov, saj bosta tako Slovenija kot Hrvaška samostojni in suvereni evropski državi.« V upravno-pravni službi RSNZ so predstavili tudi slovenski potni list, ki bo temno modre barve, evropskih dimenzij, veljal pa bo deset let.

Mirko Kunšič pa je 31. maja pisal o težko pričakovanem odprtju predora Karavanke. »Jutri zjutraj, točno ob 6. uri, bo 7864 metrov dolg predor skozi Karavanke uradno odprt. V soboto popoldne ga bodo po skromnih slovesnostih blagoslovili tudi trije škofje. Povabljence bodo z avtobusi zapeljali skozi tunelsko cev, zgrajeno 85 let potem, ko so prvič prevrtali Karavanke za železniško povezavo.« Kot je zapisal, sta bili na obeh straneh predora opremljeni več kot 11 hektarov veliki ploščadi z vsemi stavbami, ki sodijo k takemu objektu. »Po policijski razvrstitvi je v Sloveniji to 27. mejni prehod, kjer bodo policisti in cariniki, predvidoma dnevno na obeh straneh Karavank zaželeli potnikom najmanj sedemtisočkrat dobrodošlico,« je dodal. Politične razsežnosti pa so takrat krojile tudi spremembo prvega scenarija za odprtje: »Zveznega kanclerja dr. Franza Vranitzkyja ne bo, da bi s škarjami, z ramo ob rami z jugoslovanskim premierom, prerezal otvoritveno vrvico. Prišli pa bodo vsi, ki kaj veljajo v slovenski politiki, investitorji, gostje in seveda graditelji. Ti so zaslužni, da je ta objekt, kot ga lahko vidite v vsej razsežnosti, kljub vsem težavam zgrajen do roka.«

Naslovnica Slovenskih novic 31. 5. 1991

Slovenski vojaki pa so 29. maja zasedli Ljubljanski grad, stalno stražno mesto nad Ljubljano. »Obrambna točka, ki daje značilno podobo mestu pod njo, je tako zdaj zavarovana pred morebitnimi presenečenji. Pač pa so druge točke RA v okolici Ljubljane še vedno nepristopne za marsikaterega rojaka,« smo poročali 29. maja.