
Galerija

Na družbenih omrežjih se že nekaj let širijo posnetki in zapisi z navodili, kako naj bi si pacienti zagotovili, da v primeru transfuzije ne bi prejeli krvi osebe, cepljene proti covidu-19. Ponekod je opisan celo postopek vpisa takšne zahteve v zdravstveno dokumentacijo in evidence pri NIJZ. A zdravstvena stroka poudarja: med »cepljeno« in »necepljeno« krvjo ni nikakršne razlike v varnosti.
V objavah, ki krožijo po spletnih omrežjih, je opisan postopek:
Priloženo je celo predlagano besedilo, v katerem posameznik izrecno zapiše, da zavrača kri darovalcev, cepljenih proti covidu-19, in kot alternativo želi krvne nadomestke. Razlogi v navodilih vključujejo »ugovor vesti«, prepričanje, da je bilo cepljenje »napaka«, ter trditve o »toksičnosti« krvi cepljenih.
O tematiki smo poročali že marca, ko se je na omrežju X razvila razprava po objavi uporabnice, ki je medicinski sestri izrazila skepticizem glede transfuzije »cepljene« krvi. Po njenem zapisu je sledil oster odziv osebja, komentarji pa so se gibali od sarkastičnih – denimo o »eksploziji čipa 5G« – do bolj strokovnih pojasnil, da zdravstveni sistem cepilnega statusa krvodajalcev ne beleži.
Slovenski Zavod za transfuzijsko medicino (ZTM) poudarja, da krvi ne ločujejo glede na cepilni status, saj znanstveni dokazi ne kažejo nikakršnih razlik v varnosti ali kakovosti. Cepivo se po cepljenju hitro razgradi, v krvi ostanejo le protitelesa, ki na prejemnika nimajo škodljivega vpliva.

Podobno navaja tudi ameriški Nacionalni inštitut za zdravje (NIH), ki je že leta 2021 obveščal javnost o tem, da transfuzija krvi od cepljenih darovalcev ne predstavlja tveganja za okužbo ali zdravje prejemnika. Tudi ameriški Rdeči križ je maja 2024 znova poudaril, da je kri cepljenih darovalcev varna in da cepivo v krvi ne ostane. Postopki so enaki kot pri drugih cepljenjih, npr. proti gripi ali ošpicam.
Za več aktualnih pojasnil smo se obrnili na NIJZ, Zavod za transfuzijsko medicino, zastopnika pacientovih pravic in Zdravniško zbornico Slovenije in jih objavimo, ko jih dobimo.
Skepticizem do »cepljene« krvi se je sicer razširil med pandemijo covida-19 kot del drugih teorij zarote, vključno z napačnimi trditvami o »spremenjeni« krvi, »čipih 5G« in dolgoročnih zdravstvenih posledicah. Znanstvena skupnost te navedbe dosledno zavrača kot neutemeljene.
Čeprav na spletu krožijo podrobna navodila za zavrnitev transfuzije krvi cepljenih darovalcev, zdravstvene institucije poudarjajo, da razlike v varnosti ni in da cepilni status krvodajalcev ne vpliva na kakovost krvi. Odločitev posameznika sicer zakon dopušča, a medicinska stroka opozarja, da se temelji tovrstnih zahtev pogosto naslanjajo na napačne informacije in ne na znanstveno dokazane podatke.