Terezija in Ivan sta ob zlati poroki: skozi zakon hodita z ljubeznijo in razumevanjem

Na hribčku, ki nekako razmejuje Apaško polje in Ščavniško dolino, Terezija in Ivan Žižek že pol stoletja uspešno krmarita skozi zakonsko življenje. Kot pravita, veslata složno, včasih po mirnem, včasih pa po razburkanem morju, a vedno skupaj. To smo izvedeli ob obisku v njunem prijetnem domu v Lešanah v zdajšnji Občini Apače, ki sta si ga ustvarila s trdim delom in predanostjo.

Njuno zgodbo nam je pravzaprav predstavil župnik župnije Marije vnebovzete v Apačah Janez Ferencek, ki nas je tudi povabil na njuno praznovanje zlate poroke. Ob maši sta se skupaj z domačimi, sorodniki in prijatelji zahvalila bogu za srečen zakon.

Poročni priči v cerkvi sta bila Damjan in Matej.

Pred oltar sta stopila tako kot pred pol stoletja, le da sta bila tokrat njuni priči sinova Damjan in Matej. Zakonsko zvezo jima je blagoslovil župnik Ferencek, ki je v nagovoru pohvalil njuno zgledno udeležbo pri nedeljskih mašah, zlasti pa Terezijino predanost župniji, saj sodeluje pri čiščenju in urejanju cerkve ter ob različnih priložnostih peče sladke dobrote.

Trije sinovi, pet vnukov

Terezija se je rodila leta 1954 v Drobtincih v Občini Apače. Osnovno šolo je obiskovala v Stogovcih, nato pa se je izučila za trgovko. Ob delu je končala še srednjo komercialno šolo na Ljudski univerzi v Gornji Radgoni. Najprej je delala kot trgovka, nato kot komercialistka v podjetju Lina Apače, deset let pa je v Lešanah vodila lastno trgovino z mešanim blagom. Ivan se je rodil dve leti prej v Lešanah, osnovno šolo pa je obiskoval v Apačah.

Slavljenca sta najraje v družbi svojih sinov in njihovih družin.

Nato se je izučil za kovača pri mojstru Kolmanu Vrečiču v Podgradu. Kot kovaški pomočnik je pred služenjem vojaškega roka dve leti delal v Avstriji, po vrnitvi iz JLA pa se je zaposlil v Avtoremontu v Gornji Radgoni, kjer je bil voznik šest let. Pozneje je delal v strojni delavnici podjetja Arcont, kjer je ostal vse do upokojitve.

Pred apaško cerkvijo je nastala vesela skupinska fotografija.

Leta 1980 sta v Lešanah kupila parcelo in začela graditi dom, v katerem živita še danes. V njem so odraščali trije sinovi – Damjan, Davorin in Matej –, ki so ju obdarili s petimi vnuki. V prostorni hiši živita skupaj s sinom Davorinom, snaho Andrejo ter vnukinjama Lariso in Valentino. Srečna sta, da so si vsi otroci ustvarili družino v bližini doma. Kot pravita, ju osrečuje dejstvo, da ju otroci, snahe in vnuki spoštujejo in se pogosto družijo. Na vprašanje, kaj ju je vodilo skozi pet desetletij zakonske skupnosti, sta odgovorila brez omahovanja: »Ljubezen, zaupanje, razumevanje, odpuščanje, delo in otroci.«

Kljub številnim obveznostim sta bila vedno dejavna v PGD Lešane, od upokojitve pa sta tudi člana Društva upokojencev Apače, rada se udeležujeta izletov in srečanj. Praznovanje zlate poroke so sklenili s prijetnim in veselim druženjem v Gostilni Hrast v Apačah, kjer so za dobro voljo in veselo razpoloženje poskrbeli domači glasbeniki. Druženje je trajalo dolgo v noč – kot se spodobi ob praznovanju pol stoletja ljubezni.