Kaos v slovenskem zdravstvu: dolge čakalne dobe in prazne ambulante

Izgube v bolnišnicah in na splošno v zdravstvu so iz leta v leto dejstvo. Treba bi jih bilo temeljito analizirati, komentira izgube, ki jih je predstavil minister Tadej Ostrc, mag. Irena Žagar, zastopnica pacientovih pravic: »Država samo gasi požar, namenja dodatna sredstva za določene storitve in pokrivanje izgube, naslednje leto pa se zgodba ponovi.« Pravnico Ireno Žagar, ki je predsednica društva Srebrna nit, od februarja lani pa tudi zastopnica pacientovih pravic na območni enoti NIJZ Ljubljana, skrbi tudi pogosto menjavanje direktorjev v velikih javnih zdravstvenih zavodih, kar v njih povzroči še dodaten pretres: »Direktorji bi morali biti strokovnjaki s področja organizacije in vodenja, ne pa imenovani na podlagi političnih odločitev.«

Vseskozi ponavljamo, da je treba ugotoviti, zakaj nastaja primanjkljaj, in uvesti tako obliko financiranja, ki bo vzdržna ter bo temeljila na potrebah zavarovancev, pravi Irena Žagar. »Vemo, da v zdravstvu ni normativov, tudi standardi so ohlapni. Ko poslušamo informacije o tem, da posamezni izvajalci popoldne, ko delajo pri zasebnikih, naredijo trikrat več kot dopoldne, to gotovo kaže na anomalijo. Ali gre pri popoldanskem delu za lažje storitve ali pa se v javnem sektorju premalo dela. Treba si je naliti čistega vina.« Ob napovedih, da bodo s spremembami v zdravstvu v sistem vključeni tudi zasebniki, sogovornica opozarja na neenak položaj javnih in zasebnih zdravstvenih zavodov: »Pri koncesionarjih in zasebnikih je treba upoštevati, da imajo možnost izbire, kaj bodo delali in kaj ne, kar pomeni, da se bodo odločali za lažje in bolje plačane storitve. Javni zavodi morajo zagotavljati urgentno službo 24 ur na dan. Prav tako javni zavodi zagotavljajo zaposlenim prispevke za vsa zavarovanja, regres, nadomestilo za bolniško odsotnost in letni dopust. Te obveznosti koncesionarji za zdravnike, ki niso zaposleni pri njih, nimajo.«

»Vemo, da v zdravstvu ni normativov, tudi standardi so ohlapni,« pravi mag. Irena Žagar. FOTO: Jože Suhadolnik

Vključevanje zasebnikov lahko pomeni skrajševanje čakalnih vrst, a upoštevati je treba, da se bo v primeru večje ponudbe denar razporedil, kar pomeni, da ga bo manj za javno zdravstvo, meni Irena Žagar. Eden od vzrokov za prenašanje tako pomembne dejavnosti v zasebni sektor je po njenem hlepenje po dobičku: »Koncesionarji lahko izbirajo, katero storitev bodo opravljali, javni sektor pa mora opraviti vse, pač vse, kar je treba,« ugotavlja.

Tako na primarni kot na sekundarni ravni je težava dostopnost: »Čakalne dobe se na žalost ne skrajšujejo.« Komentirala je plačilo vsaj 700 dodatnih ortopedskih posegov do konca leta v javni zdravstveni mreži: »Ker je bilo ugotovljeno, da se je podaljšala čakalna doba za ortopedske operacije, se je povečal njihov obseg. Prejšnja ministrica je ugotavljala, da v Sloveniji naredijo bistveno več operacij kolen kot v drugih državah. Najprej bi bilo torej treba pogledati, ali je v Sloveniji res toliko večja pogostost težav s koleni.« Ireni Žagar se zdi nepojmljivo, da katerikoli izvajalec v javni mreži reče pacientu, da je program za oktober uresničen, da jim ZZZS ne plača dodatno opravljenih storitev, ob tem pa so zelo dolge čakalne vrste: »Zato je na vseh področjih treba določiti realne normative, to je, koliko je treba narediti za plačo v polnem delovnem času.«

Povedala je, da pacienti opozarjajo na več praznih ambulant Zdravstvenega doma Ljubljana. Skrbi jo tudi namera o uvedbi administrativnega dne za zdravnike v ZD Ljubljana. Ob odločitvah brez ustreznih analiz se zagovornica pacientovih pravic boji, da se bo še poslabšala dostopnost in zmanjšala košarica pravic. Po mnenju Irene Žagar bi bilo prav, da se pogledata obe strani in da ni ena prikrajšana na račun druge.