Tik pred počitnicami Slovenija ostala še brez te letalske povezave, leti odpovedani, potniki obupani

Bližajo se prvomajske počitnice, ki jim bodo kmalu sledile še daljše poletne, med katerimi mnogi radi obiščejo tudi bolj eksotične destinacije. A letos bi bilo morda bolje razmisliti o oddihu kje bližje doma. Vojna na Bližnjem vzhodu je vsaj kar se potovanj tiče ustvarila precej podobne pogoje, kot smo jih bili vajeni med pandemijo covida-19. Vojna ima neposredni vpliv predvsem na potovanja v države na Bližnjem vzhodu, med katerimi je daleč najbolj priljubljena popotniška destinacija Dubaj, ker so tamkajšnja letališča tudi glavna vozlišča za potovanja naprej v Azijo, pa motnje v letalskem prometu vplivajo tudi nanje. Letalski prevoznik Flydubai je denimo na začetku konflikta prekinil povezavo med Ljubljano in Dubajem, sprva je bilo rečeno, da bo prekinitev trajala do nekje 1. maja, zdaj pa so jo podaljšali do 20. maja. Seveda se lahko zgodi, da bodo pred omenjenim datumom vrnitev na ljubljansko letališče ponovno prestavili.

Zdaj pa štrene popotnikom meša še nemška Lufthansa. Tam so zaposleni prejšnji teden začeli stavko ter takrat odpovedali na stotine letov. Samo na letališču v Frankfurtu, največjem nemškem vozlišču, je bilo denimo odpovedanih skupno 570 vzletov in pristankov, večinoma Lufthanse. Letališče v Münchnu je v teh dveh dneh poročalo o skupno 720 odpovedih, večinoma gre za povezave, ki jih ponuja Lufthansa. Omenjena letalska družba se je v okviru varčevanja zdaj odločila za zaprtje regionalne podružnice CityLine, kar vpliva tudi na letalsko povezavo med Ljubljano in Münchnom. Ukrepi so bili neizogibni zaradi precej višjih stroškov letalskega goriva in geopolitične nestabilnosti, je pred dnevi dejal finančni direktor Lufthanse Till Streichert. Do 1. junija so tako odpovedani vsi poleti na tej povezavi. Mnogi slovenski potniki so tako že prejeli obvestila, da so njihovi leti med Münchnom in Ljubljano odpovedani.

To lahko storite

Ker so vozovnice že kupili, rezervirali in plačali so tudi že nastanitve na ciljni destinaciji, večina ni pripravljena odpovedati celotnega potovanja, iskati alternativni prevoz iz 400 kilometrov oddaljenega nemškega letališča pa tudi ni najbolj privlačna izbira. Kaj torej potnik v tem primeru lahko stori? Na družabnih omrežjih se je oglasilo mnogo izkušenih popotnikov ter delilo nasvete, kaj lahko v primeru odpovedi leta storimo.

»Pripada vam nadomestni let z drugo letalsko družbo znotraj Star Alliance. Običajno ponudijo drugi let zelo hitro. Na telefonske številke se vam ne bodo javljali. Midva sva šla kar na letališče Ljubljana, ker imajo okence, oziroma pisarno v času njihovih letov in sva direktno tam uredila,« je denimo svetovala spletna uporabnica, z njenim pojasnilom, da mora letalska družba zagotoviti nadomestni let, so se strinjali tudi drugi, ki potnikom še svetujejo, da si na mobilne telefone za boljšo in bolj ažurno komunikacijo naložijo Lufthansino aplikacijo, saj da preko nje komunikacija poteka veliko bolje, kot s telefonskim klicem. »Nedavno (nedelja) sem se vračal iz Lizbone predviden let Lufthanse Lizbona-Frankfurt-Ljubljana odpovedan tako da je bila alternativa Lizbona-Beograd-Ljubljana. Spravljajte vse dodatne račune in stroške, ki so nastali zaradi odpovedi, saj ste upravičeni do povrnitve,« pa tistim, ki bi se zaradi odpovedi leta znašli v težavah, še svetuje spletni uporabnik Jernej, ki je ob tem dodal, da je sam zaradi alternativne poti domov potoval skoraj dva dni dlje, kar je prav tako dobro vedeti in upoštevati.

Bo zmanjkalo goriva?

Letalski prevozniki se sicer bojijo, da bo tovrstnih primerov še več, cene goriva zaradi vojne na Bližnjem vzhodu namreč letijo v nebo in predvsem nizkocenovniki so na poti v finančne težave. Med njimi denimo EasyJet, kjer ocenjujejo, da bo izguba v polletju do konca marca znašala med 540 in 560 milijonov funtov (med 621 in 644 milijonov evrov), potem ko je bila v prvem polletju lanskega poslovnega leta pri 394 milijonov funtov. Visoke cene goriva pa niso edina težava, s katero se spopadajo letalski prevozniki, bojijo se namreč, da bo kmalu goriva povsem zmanjkalo. To se sicer lahko zgodi, če bo Hormuška ožina ostala dalj časa zaprta, prav po tej pomembni poti namreč v Evropo pripotuje večina goriva, tudi letalskega.

Že vsaj teden dni se tako vedno glasneje govori, da naj bi imele letalske družbe goriva le še za približno tri teden, kaj bodo po tem ne upa ugibati nihče. Tudi na Evropski komisiji so prejšnji teden izrazili zaskrbljenost, da bi lahko v bližnji prihodnosti zaradi motenj v dobavah energentov, povezanih z vojno na Bližnjem vzhodu, v EU prišlo do težav z oskrbo z letalskim gorivom. Združenje evropskih letališč ACI Europe je že v začetku aprila v pismu Evropski komisiji posvarilo, da bi lahko pred poletno turistično sezono v Evropi prišlo do sistemskega pomanjkanja goriva, če promet čez ožino ne bo vzpostavljen v prihodnjih treh tednih.