
Galerija

Nekdanji predsednik vlade in obrambni minister, danes evropski poslanec iz vrst Gibanja Svoboda, Marjan Šarec je z ostrim zapisom na Facebooku znova razburkal že tako napete odnose znotraj vladne koalicije. V zapisu, ki je bil objavljen konec tedna, je neposredno pozval koalicijski partnerici, stranki Levica in SD, naj izstopita iz vlade, če ju tako zelo motijo višji obrambni izdatki in povezane zaveze Slovenije v okviru zveze Nato.
K vročemu političnemu dogajanju pa je svoj piskrček pristavil tudi prvak SDS Janez Janša: »Potem ko se je predsednik vlade Robert Golob na vrhu NATO v našem imenu že vse dogovoril o povečanju obrambnih izdatkov na 5 %, je predlagal referendum o članstvu in odšel na morje. Ter sklical posvet s parlamentarnimi strankami v petek popoldne, ko se vrne z dopusta. Se še komu zdi, da je to napačen vrstni red in da se nekdo močno norčuje iz nas? Predlagamo, da namesto referendumov o NATO in obrambnih izdatkih razpišemo referendum o zaupnici Golobovi vladi. To reši vse dileme in zagate,« je komentiral v svojem stilu.
Ozadje Šarčeve objave je odobritev posvetovalnega referenduma o povečevanju obrambnih izdatkov, ki ga je državni zbor podprl s pomočjo glasov opozicijskih strank SDS in NSi, pa tudi koalicijskih SD in Levice. To nenavadno zavezništvo je sprožilo nemalo začudenja in dodatno napelo odnose znotraj vlade, saj so bili proti le vsi poslanci največje vladne stranke Svoboda.
Čeprav so predstavniki koalicije javno zatrjevali, da »koalicija dela naprej«, so se razpoke jasno pokazale na družbenih omrežjih. Tam so se v besednem obračunu znašli Marjan Šarec (Svoboda), Luka Goršek (SD) in Nataša Sukič (Levica). Šarec je Levici in SD očital sprenevedanje, pomanjkanje odgovornosti in politično neiskrenost, ki sta jo pokazali že v času njegove vlade (2018–2020), ko sta ga večkrat pustili na cedilu.
V zapisu, ki je požel številne odzive, je Šarec spomnil na obdobje, ko je vodil vlado. Takrat naj bi Levica in SD pogosto zavračali ključno podporo, denimo pri potrditvi proračuna in imenovanju ministrice Angelike Mlinar. »Ko sem jih prosil, naj mi omogočijo potrditi ministrico Mlinar, je bilo NE. Po obeh glasovanjih mi je pomagal Zmago Jelinčič, kar pa ni bila dolgoročno sprejemljiva pot, zato sem odstopil,« je zapisal.
Šarec trdi, da politične giljotine niso sprožili opozicijski igralci, temveč prav koalicijski partnerji z notranjimi razprtijami. »Levica s svojo neodgovornostjo in kvazinačelnostjo, SD pa z nenehnimi kalkulacijami, kako oslabiti prvega med enakimi v koaliciji,« je zapisal.
Šarec je v svojem zapisu ostro obsodil »referendumsko koalicijo«, v katero so se začasno povezale SDS, NSi, Levica in SD. Po njegovem mnenju gre za nenačelno zavezništvo, ki mu ni mar za nacionalno varnost. O SDS pravi, da deluje s figo v žepu in želi spraviti vlado v neroden položaj. Levico obtožuje, da vseskozi deluje proti zvezi NATO, medtem ko naj bi SD izrabila situacijo za notranje koalicijske obračune.
»Če SD in Levico tako motijo obrambni izdatki, potem, dragi moji, pojdite iz vlade. Rajši danes kakor jutri,« je zapisal Šarec.
Glasovanje o referendumu je lahko presenečenje, je pa manj verjetno, če poznaš »partnerje«, ki so ga izglasovali. SDS, SD, NSi in Levica (jaz jih za razliko od predsednika vlade ne izpuščam iz tega konglomerata. Ni namreč prvič, da Levica glasuje enako kot SDS, saj smo to doživeli že v moji vladi in, če me spomin ne vara, je šlo ravno tako za vprašanje nacionalne varnosti. O SD pa niti ni vredno izgubljati besed. Levica in SD najprej kakor ne vesta o čem se glasuje, potem pa se sprenevedata do neba. Ampak isto so delali v moji vladi. Ko sem Levico takrat prosil, naj mi omogočijo spraviti čez proračun, je bilo NE. Ko sem jih prosil, naj mi omogočijo potrditi ministrico Mlinar, je bilo NE. Obakrat mi je potem pomagal Zmago Jelinčič s svojimi poslanci. Po obeh glasovanjih sem se odločil, da ne želim, da je Zmago Jelinčič moj trajni partner, sem vrgel karte na mizo in sem odstopil. Oziroma izvedel »puškomet« kot bi nekateri rajši rekli. Ker sem bil premalo spreten v argumentiranju vsega tega, sem potem plačal politično in osebno ceno. Ampak neizpodbitno dejstvo ostaja, da je politično giljotino na mojem vratu sprožila Levica s svojo neodgovornostjo in kvazi načelnostjo. V stilu ko sem jaz spustil kozarec, je bil še cel. Razbil se je potem (enako dela SDS, da ne bo pomote).
Če SD in Levico tako motijo obrambni izdatki in vse kar je v zvezi s tem, potem, dragi moji, pojdite iz vlade. Rajši danes, kakor jutri, bomo vsaj vedeli, pri čem smo. Kajti ravno ta vlada je daleč največ naredila za obrambno varnostni sistem in sistem zaščite in reševanja. Zadnji dokaz je obrambna resolucija, sprejeta v parlamentu in pa npr. (ponovno) uspešno pogašen gozdni požar ob pomoči letalskih sil.
Ko si predsednik vlade, moraš ravnati odgovorno in kot članica zveze NATO smo pač dolžni izpolnjevati tudi zaveze. Tako je povsod, od vaškega kluba balinarjev pa do najvišjih institucij na svetu. Zato se je predsednik vlade na vrhu zveze NATO tudi strinjal z novim pristopom. Ampak to ne pomeni, da bo Slovenija dajala kar 5%, temveč 3% do leta 2030, kakor smo se zavezali s slovensko resolucijo. Pa niso tako bistveni odstotki, temveč vzpostavitev ciljev zmogljivosti naše države, ki jih ni dosegla nobena vlada doslej. Zdaj smo na dobri poti. In doseženi cilji zmogljivosti so bistveni za delovanje Slovenske vojske in opravljanje njenih nalog.
Vsi tisti, ki so glasovali za referendum, so to naredili s figo v žepu, vsak za svojo korist, oziroma upanjem nanjo. Janez Janša z mislijo, kako vlado spraviti v neroden položaj in doseči njen padec. SD s kalkulacijo, kako oslabiti Gibanje Svoboda in njenega predsednika, saj jim je doslej vedno nekdo speljal vodenje vlade, Levica pa tako ali tako ves čas deluje proti vsemu, kar je povezano z zvezo NATO in še ustreza jim referendum, da bodo imeli temo za obračanje od svojih lastnih zdrah z Miho Kordišem (najbrž je zato glasoval proti, saj se zaveda, da so mu ukradli temo) in lastnih (ne)uspehov. O NSi pa nima smisla izgubljati besed, saj se jih spomnim iz časov sestavljanja moje vlade, ko so edini imeli že dogovorjene resorje in smo jih skoraj prosili, a so nas prinesli okrog in je bil Janez Janša ves čas njihova intimna opcija. Zame so bili in bodo farizejska stranka, oziroma vsaj njeno vodstvo, da ne bom kar vsega članstva metal v isti koš, ker bi bilo to krivično.
Skratka, če povzamem, moram čestitati referendumski koaliciji, da so pokazali, da jim je za nacionalno varnost kaj malo mar. SDS očita GS, da je za izstop iz zveze NATO. Bilo bi smešno, če ne bi bilo groteskno. Katera vlada povečuje odpornost Republike Slovenije? So jo njihove? Daleč od tega.
Levica in SD pa na vladi vse potrdita, potem se gresta pa velike PR zgodbe. Klasična KUL koalicija, ali levosredinska, če hočete. Tako kot moje vlade ni zrušil Janez Janša, tudi te ne bo. Če jo bo kdo, jo bosta Levica in SD, kajti oni so sposobni zrušiti samo lastne vlade, nikoli Janševih. Ker jim je to pač KUL(sko) in drugače ne znajo. Lepo vas prosim…v kateri normalni koaliciji pa gre podpredsednik koalicijske stranke (tokrat govorim o Luki Goršku, podpredsedniku SD) na televizijo in napada prvo stranko v koaliciji. Če bo prišel spet Janez Janša na oblast, se bo vedelo, kdo mu je tlakoval pot. Samo takrat ne bo Šarca, da bi mu obesili čisto vso krivdo.
Vedno pa ceno zato nosi nekdo drug. Tokrat sta na tnalu nacionalna varnost in odpornost, naslednjič bo morda vprašljiv celo njen obstoj.
Skratka, pamet v roke, bi človek rekel, ampak se bojim, da bilo odveč.
Gibanje Svoboda bo po potrditvi referenduma o obrambnih izdatkih v parlament vložilo še predlog za posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v zvezi NATO. V največji vladni stranki menijo, da gre za logično dopolnilo razpravi o obrambni politiki. A v tem trenutku je pomembnejše vprašanje, ali bo predlog dobil zadostno podporo v državnem zboru.
Premier Robert Golob se bo v sredo srečal z ustavnimi pravniki, v četrtek sledi pogovor s koalicijskimi partnerji, v petek pa vrh parlamentarnih strank. Predsednica republike Nataša Pirc Musar pričakuje odprt dialog z vlado, predvsem glede narave in ciljev referendumov, ki bi lahko imeli dolgoročne posledice za zunanjepolitično usmeritev države.
Čeprav nihče od koalicijskih akterjev javno ne govori o razpadu vlade, je vse več znakov, da odnosi niso trdni. Ko se podpredsednik SD Luka Goršek v javni oddaji spravi nad koalicijskega partnerja, kot opozarja Šarec, to kaže na globoke notranje napetosti. Pojavljajo se tudi ugibanja, ali gre zgolj za predvolilno taktiko ali dejansko politično prelomnico.
Spoštovani gospod Marjan Šarec,
če me že izpostavljate v svojih zapisih…
Ko smo dve leti kolesarili in se skupaj borili za zamenjavo Janševe vlade z vlado z višjimi standardi, sem kot mlad človek občutil upanje, da bo nova oblast delovala drugače. Da bo spoštovala svoje zaveze, ki jih je dala ljudem. Po zaslugi močne zmage Gibanja Svobode, ki je dobila sama 41 poslanskih mest, je nova vlada prejela močan mandat, da politiko dvigne na višji nivo z visoko mero integritete, s krepitvijo demokracije.
Sestavili smo vlado, ki je imela res ogromno priložnost pokazati, kako je možno delovati drugače. Z razlogom omenjam, koliko sedežev ima Gibanje Svoboda tako v državnem zboru kot tudi v vladi, v kateri ima sama večino in lahko kadarkoli preglasuje koalicijski partnerici. Ravno zato je prelaganje krivde za nastal položaj na koalicijski partnerici, ki imata SKUPAJ 11 poslancev, res patetično in kaže na nesposobnost samorefleksije.
Odnosi v koaliciji, skrb za medsebojno spoštovanje in upoštevanje drug drugega je namreč v največji meri odgovornost predsednika vlade, ki s svojim načinom delovanja daje zgled tudi drugim. Za to je potrebna empatija, sposobnost razumeti pozicijo partnerjev in skrbeti za notranjo kohezivnost koalicije. Žal ni bilo vedno tako, kar je jasno tudi širši javnosti. Nemalokrat smo bili namesto razumevanja deležni predvsem arogance in neznosnega razkazovanja ega, ki je nadomestil preudarno vodenje v dobro države, ljudi in tudi koalicije.
Zato je popolnoma nerazumljivo, da na nas, ki smo vaš koalicijski PARTNER (in ne nekdo, ki je v tem odnosu podrejen, kot si vi očitno razlagate) in celo poimensko name prelagate krivdo, da bomo omogočili Janezu Janši njegovo četrto vlado. To je takšen absurd, kot če bi nam in meni poimensko pripisovali zasluge, da ta koalicija obstaja, kar pa vemo, da se ne bo nikoli zgodilo.
Spoštovani Marjan, če bo Janez Janša ponovno na oblasti, ne bo zaradi nas, ampak zato, ker je predvsem Gibanje Svoboda kot absolutno dominantna stranka s svojim odnosom, komunikacijo in vodenjem zapravila velikansko zaupanje ljudi, da lahko ta levosredinska koalicija uresniči obljubljeno. Niste razumeli, kako velika odgovornost je upanje vseh, ki smo se upirali nekdanji strahovladi, in da ljudje predvsem pričakujejo drugačen, etičen in empatičen odnos. Vi ste pa na eno najpomembnejših funkcij imenovali Janševega dolgoletnega operativca, »čez ramo« ste metali ljudi z visoko mero integritete in strokovnosti, komunicirali ste podobno kot SDS med časom epidemije, ko je iz dneva v dan spreminjal pravila ukrepov in svojih napovedi, menjavali ste ministre zaradi notranjih razprtij in slabili koalicijske partnerje. Niste želeli razumeti, da vladate še z dvema koalicijskima partnerjema. Vi ste vse znali, vi ste vse razumeli. Samo, da v resnici niste in da ste žalostno zatajili najbolj mogočno silo sprememb v zadnjih dveh desetletjih: upanje ljudi v spremembe.
Krivec, da je pred nami precejšnja verjetnost desne vlade, ni 32-letnik, ki je razočaran nad političnim »establishmentom« te države. Krivec ni 32-letnik, ki ne zmore prepričati več svoje generacije, da se še udeleži volitev, ker ste (smo) s svojim delovanjem zagabili ljudem politiko. In krivec ne bo 32-letnik, ki ga vi grajate, da si je upal kritizirati tudi sedanjo oblast.
Ne delajte se za žrtev drugih. Za tretjo Janševo vlado ste najbolj odgovorni vi. Vi osebno. Ker ste hoteli z odstopom izsiliti predčasne volitve in vnovčiti takratno podporo iz anket. Janševe vlade nismo nikoli v 34-letni zgodovini slovenske parlamentarne demokracije omogočili ali podprli Socialni demokrati. Ne 2004, ne 2011 in ne 2020. Nikoli. Vedno pa jo je omogočila nesposobnost in kalkulantstvo strank, ki so se razglašale za liberalne, da bi v lasten žep pospravile ves kisik levosredinskega prostora. Zato ne bežite pred to odgovornostjo, gospod Šarec, ker po vašem zgledu tudi četrti Janševi vladi prostor trasirajo nerazumne poteze stranke, ki ji pripadate.
Drugačno delovanje od prejšnje oblasti je namreč tudi spoštovanje in uresničevanje demokracije. Ta pa se začne s pluralnostjo, s sposobnostjo sprejemanja konstruktivne kritike in s trdim delom, da so različni vidiki upoštevani. Se opravičujem, da se ne opravičujem, ker sem v javnosti konstruktivno kritiziral napačna ravnanja. Kritičen znam biti do svoje stranke, do sedanje in prejšnje vlade.
Srčno upam, da bi levosredinski koaliciji uspel nov mandat, res da z bolj uravnoteženimi razmerji med partnerji. Obljubim vam, da bi bil kritičen tudi to takšne naslednje vlade, ker je samo argumentirana in konstruktivna kritika način, da vsakokratno vlado izboljšamo. Vse svoje sile v prihodnjih mesecih bom napel za to, da sedanja koalicija pridobi nov mandat. A vse svoje sile bom uporabil tudi za to, da bo takrat vodenje, spoštovanje in usklajevanje med partnerji v koaliciji in v družbi drugačno. Šele takrat bomo vredni zaupanja ljudi.