To je o hantavirusu, ki trenutno buri javnost, povedal David Zupančič: »Virus poznamo že dolgo« (VIDEO)

Hantavirus v zadnjih dneh povzroča veliko zaskrbljenosti in vprašanj o tem, kako nevaren je lahko za ljudi. Povod za povečano pozornost je izbruh okužbe na nizozemski križarki MV Hondius, povezan z nevarnim sevom Andes, zaradi katerega so umrli trije ljudje. Primer spremljajo zdravstvene oblasti v več državah, saj gre za enega redkih sevov hantavirusa, ki se lahko prenaša tudi med ljudmi. 

Ob številnih objavah in špekulacijah na družbenih omrežjih se je odzval tudi zdravnik, pisatelj in vplivnež David Zupančič, ki je v videoposnetku pojasnil, kako hantavirus sploh deluje, kakšna je razlika med sevi in ali obstaja razlog za skrb tudi v Sloveniji. »Hantaviruse v Sloveniji zelo dobro poznamo. Povzročajo namreč bolezen, ki se ji reče mišja mrzlica,« je pojasnil.

Kot je razložil, glodavci virus izločajo prek urina in sline, ljudje pa se najpogosteje okužijo pri čiščenju zaprtih prostorov, kot so lope, podstrešja ali kleti, kjer pride do vdihavanja posušenih delcev izločkov. »Greš pometat lopo, podstrešje in zasušen urin se ob tem drgnjenju dvigne v zrak. Ti ga vdihneš, preko pljuč pa virus vstopi v telo,« je opisal način prenosa. Zupančič poudarja, da sev, ki trenutno povzroča največ skrbi, ni enak tistim, ki jih poznamo v Evropi. Po svetu sicer poznamo več kot 50 različnih vrst hantavirusov, ki jih delimo na hantaviruse starega in novega sveta.

»Bolezen se pri nas ne širi od človeka do človeka«

Evropski sevi praviloma povzročajo t. i. hemoragično mrzlico z renalnim sindromom, pri kateri so najbolj prizadete ledvice. Bolezen se običajno začne z vročino, bolečinami v mišicah, glavobolom in splošnim slabim počutjem, zdravniki pa lahko z laboratorijskimi preiskavami odkrijejo akutno ledvično okvaro. »Dobra novica pa je, da se delovanje ledvic praviloma povrne na prejšnjo raven in bolezen praktično nikoli ne pušča trajnih posledic,« je poudaril.

Opozoril je sicer, da v Sloveniji poznamo tudi sev, ki je lahko v redkih primerih smrtno nevaren, predvsem če bolnik ne poišče pravočasne zdravniške pomoči. Ključna razlika med evropskimi in južnoameriškimi sevi pa je predvsem v načinu širjenja bolezni. »Bolezen se pri nas ne širi od človeka do človeka. Če ste okuženi z mišjo mrzlico v Sloveniji in pokašljate drugo osebo, ta ne bo zbolela,« je pojasnil.

Sev Andes, ki ga povezujejo z izbruhom na križarki, pa lahko povzroča tudi okužbe med ljudmi. Poleg tega prizadene predvsem pljuča, potek bolezni pa je bistveno težji. Po podatkih nizozemskega inštituta RIVM lahko smrtnost pri nekaterih primerih doseže tudi do 30 odstotkov. Kljub temu Zupančič meni, da primerjave s covidom-19 niso realne. »Absolutno mislim, da ne,« je odgovoril na vprašanje, ali bi hantavirus lahko povzročil novo globalno pandemijo. Kot je pojasnil, gre za virus, ki ga medicina pozna že dolgo, njegovo širjenje pa je precej bolj omejeno kot pri koronavirusu. Za konec je pozval predvsem k razumnosti in osnovni previdnosti. Ljudem, ki čistijo podstrešja, lope ali kleti, svetuje uporabo zaščitne maske in dobro prezračevanje prostorov. »Ostanimo brez panike,« je sklenil.