To je povedalo ustavno sodišče o omejevanju gibanja

Ustavno sodišče je zadržalo del odloka o omejitvi gibanja in vladi naložilo, da mora takoj po prejetju sklepa in nato vsaj vsakih sedem dni preverjati upravičenost ukrepov iz odloka. Ob upoštevanju strokovnih razlogov mora nato ukrepe podaljšati, spremeniti ali odpraviti, o tem pa obvestiti javnost, so sporočili z ustavnega sodišča.

Vlada predlagala, da sodišče pobudo zavrne

V javnosti so se po uveljavitvi odloka, ki ga je vlada sprejela 29. marca kot odziv na epidemijo novega koronavirusa, pojavili očitki, da je omejitev gibanja na občino stalnega ali začasnega prebivališča neustavna. Notranji minister Aleš Hojs je pred dnevi v odgovoru nanje prek twitterja opozoril na možnost večjega števila mrtvih in hudo bolnih v primeru poznejšega sprejetja odloka.

Pobuda je po prepričanju vlade očitno neutemeljena, zato ustavnemu sodišču predlaga, naj jo zavrne, so v sredo zvečer sporočili iz vladnega urada za informiranje.

A ustavno sodišče je pobudo vendarle sprejelo v obravnavo. Začasno je zadržalo izvajanje 7. člena odloka, ki določa čas trajanja trenutnih omejitev in prepovedi gibanja, vendar brez časovne omejitve. Kot so zapisali v obrazložitvi sklepa, bo morala vlada do končne odločitve redno presojati o upravičenosti ukrepov iz odloka.

Ob upoštevanju strokovnih razlogov mora nato ukrepe podaljšati, spremeniti ali odpraviti, o tem pa obvestiti javnost. Kot je ocenilo sodišče, bi v primeru nadaljnjega izvrševanja odloka kot v primeru njegovega zadržanja v celoti lahko nastale težko popravljive ali celo nepopravljive škodljive posledice. Tako prepoved gibanja med občinami in zadrževanja na javnih krajih še vedno velja.

Z delnim zadržanjem odloka, ki ne posega v vsebino odrejenih ukrepov, pa je mogoče morebitne škodljive posledice za uresničevanje ustavnih pravic do gibanja in združevanja vsaj delno omejiti. Po drugi strani pa se ogroženost prebivalstva zaradi bolezni na ta način ne poveča, ocenjuje ustavno sodišče.

Kot so pojasnili v sklepu, so posegi v človekove pravice in temeljne svoboščine, ki so odrejeni z odlokom, trajnejše narave, saj niso časovno zamejeni. Prepoved iz odloka namreč velja do prenehanja razlogov zanjo, kar pa po mnenju ustavnega sodišča ni nujno za dosego namena, ki ga odlok zasleduje.

Enak namen je namreč mogoče doseči tudi z določitvijo, da bo vlada sorazmernost ukrepov periodično preverjala in jih podaljšala samo, če bo glede na vsakokratne razmere in mnenje stroke glede širjenja bolezni ugotovila, da so še potrebni za doseganje ciljev, so še navedli v obrazložitvi.