To je slovenski kraj, kjer se zdravstvo sreča s srčnostjo

Zdravilišče Rdečega križa Slovenije Debeli rtič praznuje 70 let delovanja. Visoki jubilej so proslavili s slovesnostjo, glasbo, otroškimi nastopi in številnimi gosti, med njimi predsednico republike Natašo Pirc Musar. Toda praznovanje ni bilo le pogled nazaj. Bilo je praznovanje tisočev otroških zgodb, poguma, okrevanja, prijateljstev in priložnosti, ki jih je ta posebni košček slovenske obale že ponudil generacijam otrok. Kot je povedala predsednica republike: »Na Debelem rtiču že 70 let stoji nekaj več kot zdravilišče. Tu stoji svetilnik humanosti.« Po njenih besedah je to kraj, kjer otroci najdejo zdravje, samozavest, sprejetost in novo upanje.

Posledice vojne

Zgodba Debelega rtiča se je začela 13. junija 1956, ko je na obalo prispela prva skupina sto otrok. Danes si je to težko predstavljati. Tam še ni bilo hotelov, bazenov, urejenih poti in zelenih parkov, otroci so spali v šotorih, na območju sta stali le dve starejši stavbi. »To je bila vizionarska odločitev. Prostor je bil prazen, neurejen, a nekdo je verjel, da lahko morje pomaga otrokom,« pripoveduje vodja zdravilišča Lilijana Kozlovič. Slovenija se je še vedno spopadala s posledicami vojne. Otroci so pogosto trpeli zaradi bolezni dihal, podhranjenosti in drugih zdravstvenih težav. Takratna medicina je dobro poznala blagodejne učinke morskega zraka, sonca in mediteranske klime, zato je Rdeči križ Slovenije začel graditi prvo slovensko obmorsko zdravilišče za otroke. Posebnost Debelega rtiča je bila tudi v tem, da ga niso gradili le gradbeniki in drugi strokovnjaki. Pri nastajanju centra je sodelovalo več kot 300.000 delovnih ljudi in prostovoljcev. Mladinske brigade so gradile objekte, urejale obalo in ustvarjale prostor, ki ga danes pozna skoraj vsak Slovenec. Čeprav zdravniki že desetletja potrjujejo zdravilne učinke morske vode in mediteranske klime, na Debelem rtiču poudarjajo, da največ naredijo ljudje. »Pred sedemdesetimi leti je nekdo verjel, da lahko morje zdravi. A vemo, da niso zdravili le morje, sonce in zrak. Zdravili so ljudje. Njihova pozornost, skrb in pripravljenost prisluhniti,« je ob jubileju dejala Kozlovičeva.

Krepijo vključenost

Danes je v zdravilišču zaposlenih približno 80 ljudi, pomaga pa še okoli 250 prostovoljcev. Zdravstveno osebje, terapevti, vzgojitelji, pedagogi, kuharji in številni drugi vsak dan skrbijo, da se otroci počutijo varne, sprejete in pomembne. In prav to je pogosto največje zdravilo. »Ne zdravimo samo telesa. Krepimo samozavest, socialno vključenost in občutek lastne vrednosti,« poudarja Kozlovičeva.

Za marsikaterega otroka Debeli rtič pomeni veliko več kot zdravstveno rehabilitacijo. To je kraj, kjer mnogi prvič vidijo morje, drugi prvič preživijo nekaj dni brez staršev. Tretji pa prvič dobijo občutek, da zaradi bolezni, socialne stiske ali posebnih potreb niso drugačni. Predsednica republike je poudarila, da otrok, ki dobi pomoč in varen prostor za okrevanje, ne pridobi le boljših možnosti za danes. »Dobi občutek, da ni sam, da ga skupnost vidi in da tudi njemu pripada mesto v njej,« je dejala. Prav zaradi tega ima Debeli rtič pomembno vlogo tudi pri zmanjševanju socialnih razlik. Mnogi otroci iz socialno šibkejših okolij bi brez pomoči Rdečega križa in donatorjev težko doživeli počitnice ob morju ali posebne rehabilitacijske programe.

Natančnega podatka o številu otrok, ki so v sedmih desetletjih obiskali Debeli rtič, ni. Pred desetimi leti so ocenili, da jih je bilo približno pol milijona. Do danes se številka po mnenju nekaterih približuje milijonu. Vsako leto namreč Debeli rtič obišče več kot 17.000 otrok, skupaj s spremljevalci pa skoraj 25.000 ljudi. Mnogi se vračajo kot starši, nekateri kot prostovoljci, številni pa kot donatorji. »Otroci, ki so tukaj prejeli pomoč, jo kasneje pogosto vračajo naslednjim generacijam. To je najlepši dokaz, da naše delo pušča sled,« pravi Kozlovičeva.

Posebna mikroklima

Današnji Debeli rtič je pravi mali svet zase. Na 14 hektarjih zaščitenega mediteranskega parka raste več tisoč dreves in rastlin z vseh celin. Otroci imajo na voljo terapevtske poti, bazene, športna igrišča, senzorične sobe in sodobne rehabilitacijske programe. Posebna mikroklima, ki jo ustvarjajo morje, borovci in bogata vegetacija, je tudi uradno priznana kot naravni zdravilni dejavnik. V zdravilišču izvajajo respiratorno fizioterapijo, hidroterapijo, delovno terapijo, kinezioterapijo in številne druge programe za otroke z boleznimi dihal, kožnimi obolenji ter težavami po poškodbah in operacijah. Ob jubileju so predstavili tudi nove projekte, in sicer od senzoričnih prostorov do podvodnega mesta, kjer lahko otroci prek kamer spremljajo življenje na morskem dnu. V načrtu sta še gradnja novega fizioterapevtskega bazena in prenova nastanitvenih zmogljivosti.

Morda je bistvo Debelega rtiča najbolje povzela prav predsednica republike. »Debeli rtič ni zapisan le v statistiki in programih. Zapisan je v spominih otrok, v hvaležnosti staršev in življenjih vseh, ki so tukaj prejeli delček moči za nadaljnjo pot.« Sedemdeset let po prihodu prvih otrok tako Debeli rtič ostaja nekaj posebnega. Kraj, kjer se zdravstvo sreča s srčnostjo. Kraj, kjer otroci dobijo več kot terapijo. Dobijo občutek, da so pomembni.