To, kar nekateri počnejo ob rekah, močno razkurilo javnost: »Vse razmečem brez usmiljenja«

Vroči poletni dnevi v dolino Soče, pa tudi ob druga vodna telesa, privabljajo množice domačih in tujih turistov, z njimi pa se ob bregovih tradicionalno pojavijo tudi človeške sledi v obliki pregrajenih strug in naloženih kamnitih skulptur. Na Facebooku je nedavno zakrožil poziv, ki popotnike prosi preprosto: naj Sočo pustijo točno takšno, kot so jo našli. Zapisi te vrste pa očitno močno odmevajo med ljudmi, saj je objava v kratkem času zbrala že več kot 800 odzivov in sprožila žolčno razpravo v komentarjih.

V Strunjanu ogorčeni: početje obiskovalcev na plaži se jim zdi skrajno neprimerno

Avtorji zapisa opozarjajo, da premikanje kamenja, gradnja manjših jezov in urejanje zasebnih plitvih bazenčkov niso povsem nedolžni premiki. Čeprav se posamezniku njegovo dejanje zdi neznatno, tovrstne strukture spreminjajo naravni tok reke, poškodujejo občutljive habitate in ribam otežujejo prehod. Največja težava je verižna reakcija, saj ljudje drug drugega posnemajo, zaradi česar so do vrhunca sezone številne plaže prekrite s kamnitimi pregradami, divja lepota reke pa se izgublja. Poziv zato apelira na obiskovalce, naj dosledno upoštevajo načelo »Ne puščajte sledi« ali pa vsaj pred odhodom vse kamne vrnejo na prvotno mesto.

»In potem se čudimo, da se omejuje dostope in pobira vstopnine«

Velik del komentatorjev opozorilo podpira in poudarja, da težava ne pesti le Soče, temveč tudi druge slovenske reke. Nekateri izpostavljajo, da se vse začne pri vzgoji, in opozarjajo, da se je obisk rek v zadnjih desetletjih drastično povečal. Če je pred leti občasno premikanje kamenja minilo brez posledic, je danes, ob desettisočih obiskovalcih na sezono, skupni vpliv na ekosistem uničujoč.

Uporabniki so posebej ostri do postavljanja t. i. kamnitih možicev. Nekdo je zapisal: »Kako me razjezi, ko vidim take umotvore. Ok, naredi za otroka, in ko greš, razmeči. Še bolj me pa razjezijo možički iz kamenja lih na vsakem koraku. Jaz to vse razmečem brez usmiljenja. Možici so namenjeni orientacijskim točkam na stezah in brezpotjih in tako naj tudi ostane. In potem se čudimo, da se omejuje dostope vsepovsod in pobira vstopnine.«

Nekateri postavljajo možice, drugi jih podirajo. FOTO: By Sonmez Getty Images

»To ni vaš vrt, kjer bi se lahko igrali«

Več komentatorjev je zapisalo, da takšne skulpture vedno sami podrejo in odstranijo, nekdo pa je dodal: »Uživajte na lokaciji takšni, kot je. To ni vaš vrt, kjer bi se lahko igrali s svojim kamenjem.« Drugi opozarjajo, da je stanje kritično tudi drugod, na primer v Iškem vintgarju, ki je kljub nizkemu vodostaju popolnoma pregrajen.

Na drugi strani pa je objava naletela na val nerazumevanja, posmeha in skepticizma. Nekateri preprosto ne morejo razumeti, kako lahko premikanje kamenja škoduje naravi, saj reka ob vsakem večjem pretoku sama prestavlja skale. Pojavili so se očitki, da gre za »problem, ki je bil ustvarjen umetno, da bi razdelil ekološko ozaveščene ljudi,« ter sarkastične opazke, da se tiste tri soške postrvi zagotovo ne bodo zmedle, niti se zaradi kamenčka ne bo dvignila gladina morja, ki bi poplavila Benetke.

Mnogi so pomen akcije zmanjševali s preusmerjanjem pozornosti na večje onesnaževalce, češ da so problem kemične tovarne ob Soči in industrija, ne pa otroška igra. Vendar pa so takšni ugovori hitro dobili odločen odgovor drugih komentatorjev, ki poudarjajo, da se odgovornost začne pri posamezniku: »Ti dve stvari se med seboj ne izključujeta. Ti ljudje, ki postavljajo te skulpture, niso tisti, ki odvažajo prod, niti niso tisti, ki postavljajo tovarne. Ne razumem, zakaj bi opozarjanje na 'ne puščajte sledi' bilo napačno. Ravno v tem je štos – vsak mali košček in dejanje sta pomembna.«

Kaj menite? Ali sami postavljate možice ali jih podirate? Gre za škodljivo prakso ali ne?