Poletje je pred vrati, z njim pa tudi vrhunec študentskega dela, ki mladim omogoči dodaten zaslužek in pogosto je tudi most do prve zaposlitve. Letos bi se lahko v dijaške in študentske denarnice lahko malenkost bolj napolnile, saj je ponudbe na trgu dovolj, hkrati pa se je močno dvignila povprečna urna postavka. Ta je namreč prvič v zgodovini Slovenije presegla 10 evrov bruto. Po podatkih e-Študentskega Servisa je povprečna urna postavka aprila znašala 10,20 evra bruto. To je 7,5 odstotka več kot v istem obdobju lani in kar 12 odstotkov nad zakonsko določeno minimalno urno postavko, ki od 5. februarja znaša 8,98 evra bruto.

Več izbire, več denarja, več priložnosti

Konec maja je bilo na e-Študentskem Servisu objavljenih 3400 prostih del, ponudbe za počitniško delo pa je letos približno devet odstotkov več kot lani. Za mlade to pomeni več izbire, za delodajalce pa še vedno skrbi, saj kandidatov ni dovolj. »Razlog je v pomanjkanju mladih - generacije so manjše, potrebe gospodarstva pa večje. Delodajalci se zato prilagajajo z višjimi postavkami, izpostavljanjem prednosti dela v njihovi organizaciji (malica, brezplačno parkirišče, mentorstvo, možnost kasnejše zaposlitve itd.) in tudi z bolj zanimivimi nalogami, ki mladim osmislijo delo - to pa je za mlade, ki trenutno iščejo delo, ključno,« pravijo v e-študentskem servisu. 

Dela z minimalno urno postavko predstavljajo le še manjši del ponudbe. Po zadnjem dvigu minimalne postavke jih je 21 odstotkov, praviloma pa se takšna dela težje oddajo.

Vodja študentski del pri e-Študentskem servisu Carmen Zajc. FOTO: Osebni Arhiv

Najbolje plačana dela tudi nad 15 evrov na uro

Najbolje plačana študentska dela že presegajo 15 evrov bruto na uro. Gre predvsem za dela, ki zahtevajo komunikacijska, digitalna ali strokovna znanja. V ponudbi še vedno prevladujejo dela v prodaji, delo s strankami, administracija, gostinstvo, turizem, fizična dela, skladiščna dela in različna dela v zdravstvu. A slika se hitro spreminja.

Vse več je tudi strokovnih del s področja računalništva, programiranja, elektrotehnike, digitalnega marketinga, projektiranja, zdravstvene nege, kemije in farmacije. Mladi danes ne iščejo več le hitrega zaslužka. Vse bolj iščejo delo, ki jim bo nekaj dalo tudi za prihodnost. »Mladi se odločajo za dela, ki poleg plačila ponujajo tudi razvoj v najširšem možnem smislu. Izbirajo dela, ki dopolnjujejo njihov nahrbtnik kompetenc, te pa jim odpirajo vrata pri uglednih delodajalcih, tudi če na začetku opravljajo bolj enostavna dela. Njihovemu življenjepisu dodajajo kredibilnost/strokovnost,« pravijo v e-študentskem servisu.

Od TikToka do umetne inteligence

Razpon študentskih del je vse širši. Poleg klasičnih počitniških opravil se pojavljajo tudi dela, ki bi jih še pred leti le redki povezovali s študentskim delom. Mladi ustvarjajo vsebine za TikTok in Instagram, pomagajo pri digitalnem marketingu, širijo mobilne aplikacije prek svojih družbenih omrežij, sodelujejo pri treniranju glasovnih modelov za avtomobile, vodijo športne vadbe, učijo otroke plavanja ali delajo kot vodniki pri soteskanju.

Študentsko delo odpira vrata do prve zaposlitve

Pri e-študetnskem servisu pa izstopa podatek, da 62 odstotkov mladih dobi prvo zaposlitev pri enem od delodajalcev, pri katerem so prej opravljali študentsko delo. To pomeni, da študentsko delo za mnoge ni več le začasno delo med počitnicami, ampak prvi resen korak v kariero. Delo, ki ga opravljajo med študijem, jim lahko odpre vrata pri delodajalcu, pri katerem kasneje ostanejo tudi redno zaposleni.

Šteje tudi za pokojnino

A pri študentskem delu ne gre več samo za denar, ki konec meseca pomaga uresničiti poletne načrte, pokriti vsakodnevne stroške ali mlademu človeku da nekaj več finančne svobode, temveč se študentsko delo šteje v pokojninsko dobo. V povprečju si z njim pridobijo 2,5 meseca pokojninske dobe na leto. 

Tudi zaslužki niso več zanemarljivi. Mladi so na e-Študentskem Servisu v letu 2025 v povprečju zaslužili 264 evrov neto na mesec, kar na leto nanese 3168 evrov neto.