»Če imamo svojo državo, svojo vojsko, svojo policijo, zakaj ne bi imeli tudi svojega viteškega reda,« se začetkov Slovenskega reda vitezov vina spominja Ivan Mijošek, danes konzul Viteškega reda Celje in vse od začetka tudi ataše, to pa je ključna oseba, ki vodi protokol. Minulo soboto so se vitezi iz vse Slovenije zbrali v Krškem, v Hotelu Kunst, kjer so jih sprejeli odprtih rok. Potekal je že 23. zbor Slovenskega reda vitezov vina.
Dosti hodim po svetu in vidim, da ljudje pozabljajo na prijateljstvo, da se ne poznajo od vrat do vrat.
Ob 11. uri se je začel uradni del, a je bilo pestro in živahno vsaj uro prej, v hotelu pa od rane zore. Lepo je bilo videti vsa ta snidenja vitezov z vseh koncev Slovenije, vsakega s svojo zgodbo in svojim kamenčkom v mozaiku viteštva. »Nekateri člani sedanjega reda smo bili tudi člani evropskega reda vitezov vina. Ko se je Slovenija osamosvojila, smo razmišljali o ustanovitvi slovenskega reda vitezov vina. Leta 2004 nam je uspelo. Zanimanje je bilo veliko in ostalo. Za temeljno poslanstvo smo si zadali skrb za dvig vinske kulture, v širšem pomenu besede kulture uživanja vina. Za nami je 22 let. Menim, da se je naš red zelo hitro uveljavil in dobil ugled doma in na tujem. V tem času smo izdali šest knjig, aktivni smo na področju slovenske kulture v celoti,« se je na začetke reda ozrl Ptujčan Milan Kneževič, častni ambasador Slovenskega reda vitezov vina, tudi prvi ambasador in ustanovitelj reda.

Ivo Kuljaj, vitez in eden največjih poznavalcev cvička FOTO: Drago Perko
Številni so z veseljem nazdravili z Milanom, ki velja za legendo med vitezi. Vmes so marljivi gostitelji že pripravili teraso, kjer ni manjkalo vrhunske kulinarike. V uvodu hladno predjed: mesnine krškopoljskega prašiča so produkti
Ivana Urbanča, ki jih pripravlja in zori v Gadovi Peči, osnova je krškopoljska svinja, ki je iz proste reje družine brežiškega župana
Ivana Molana. Odlične divjačinske salame je doniralo Društvo lovske kulinarike. Vitezi so najprej nazdravljali s penino Simonič in penino Frelih-Mastnak. Nad njo je bil navdušen tudi
Matjaž Kiler. Po rodu je iz Krškega, sicer pa danes živi v Ljubljani, kjer kot konzul vodi viteško omizje Ljubljana. »Ljubljana je mesto kulture in mesto vina. Imamo tudi svoj grajski vinograd in najstarejšo grajsko Trstenjakovo trto, negujemo kulturo in vse, kar je povezano z vinom in vinsko kulturo,« opiše svojo vlogo. »Imamo nekaj vitezov, na žalost premalo. Imamo pa željo, da se te številke povečajo. Je pa pri nas tako, da na leto sprejmemo od enega do dva člana, saj so omizja številčno omejena, po novem na 25 članov,« pojasni Kiler, ki za bralke in bralce Slovenskih novic opiše še slovesno opravo, v kateri se pojavijo vitezi: baretka, svečani plašč in insignije.
Izbrana kulinarika

Izbrana dela FOTO: Drago Perko
Gostitelj
Nejc Kunst, direktor podjetja Kunsta 1966, je bdel nad tem, da ni nikomur nič manjkalo. »V preteklosti smo že gostili evropske viteze vina,« je povedal Kunst. Vitezom se je dobro godilo. Dobri družbi in izvrstnim vinom so dodali še izbrano kulinariko: po predjedi je na vrsto prišla topla predjed: kopunov ragu z ocvrto ješprenovo kroglico. Kopun (kastriran petelin) je hišna specialiteta, saj ga ponujajo vsak dan, za glavno jed so vitezi jedli medaljon krškopoljca na fižolovem pireju, krompirjevo tortico z redukcijo modre frankinje, na koncu je sledilo še razvajanje s sladico: kozjanska kruhova potica. Ko se je pripravljalo za kosilo, je Združenje slovenskega reda vitezov opravilo redni letni občni zbor. Najprej, kot običajno, so zapeli viteško himno, tokrat v simpatični izvedbi pevcev družine viteza
Blaža Zagmajstra. Ti so zapeli še dve narodni, vitez Blaž pa je viteški druščini namenil napitnico, katere avtor je.
»Dileme ni, ponosen sem, ker so se zbrali v Krškem vitezi iz vse Slovenije. Ponosen sem, ker so našli prostor v naši regiji, v Posavju. Bi pa ob tem poudaril pomen kulture pitja vina. Da je njena raven višja, gredo zasluge tudi vitezom,« je v nagovoru vsem zbranim vitezom dejal domači župan Janez Kerin, ki je kot otrok in mladostnik doma pomagal in delal v vinogradu. Zbrane je nagovoril Štefan Pavlinjek, ambasador (najvišji predstavnik) viteškega reda, ki red vodi skupaj s svetom konzulov (njih pa je osem, iz vsakega omizja po eden). »Vino združuje ljudi, vino krepi stike. To je tudi smisel prijateljstva. Dosti hodim po svetu in vidim, da ljudje pozabljajo na prijateljstvo, da se ne poznajo od vrat do vrat. Mi pa le imamo radi, da v zidanico ali klet povabimo prijatelja. Tam se hvalimo s svojim vinom. Saj veste, kako pravijo: imamo tri vrste vina: dobro, božje in moje,« nam je povedal Pavljinjek, ki se zaveda, da je naloga viteštva tudi nacionalpatriotska, da s častjo in ponosom promovira slovenska vina.
Izzivov ne manjka

Ustanovna člana viteškega reda, enologa, Zdravko Mastnak in Katarina Merlin, tudi ambasadorja cvička FOTO: Drago Perko
»Cviček, vino imenitno, suho in prijetno pitno, kot dajejo ga črnina, frankinja in kraljevina, pivcu in pevcu se prileže, jezik in srce razveže. A četudi ni za maše, paše, ker je naše,« je zbrane z recitacijo del
Toneta Pavčka, leta 2010 je postal ambasador cvička, navdušila
Ajda-Lea Jakše, 26. cvičkova princesa. »Slovenski red vitezov vina igra eno krasno vlogo spodbujanja vinarstva, domoljubja in domovine. Povsem v slogu rekla: V čast vinu in domovini. Če kdaj, potem to velja v teh časih. Se pravi zavedanje kakovosti in pristno našega. Ta domovinska čustva bodo morala biti še kako močna, da previharimo vse viharje, ki se nam morda obetajo. Upamo na najboljše. Naj bosta vino in slovenski red vitezov vina tista, ki nosita prapor,« je povedal vitez
Zdravko Mastnak in opozoril za težave, ki tarejo Slovenijo. Priznani enolog Mastnak je v svojem nagovoru, ki je imel pomenljiv naslov Vinogradništvo danes in kako naprej, opozoril na vse tegobe in pasti te panoge. Medtem ko se Goriška brda in določene vinorodne regije uspešno razvijajo in gredo naprej, je Dolenjska v krču, stihiji in stagnaciji. Po uradnem dogodku se nikomur ni mudilo domov. Vitezi so se družili, kovali načrte in obujali spomine. Za konec jih je pri šanku ustavila še natakarica
Štefka, kar je neke vrste prispodoba čudovitega kolektiva Kunst, ki je poskrbel, da je bilo viteško dogajanje še bolj simpatično na meji stroke in srčnosti. »Vitezi smo si bili edini, da gostišče Kunst kot gostitelji viteškega zbora zasluži najvišjo oceno,« je še dodal Ivan Urbanč.

Pred uradnim delom so se zbrali na terasi, kjer so se pomenkovali. FOTO: Drago Perko

Janez Kerin, župan MO Krško, je bil vesel, da so vitezi prišli v Posavje. FOTO: Drago Perko

Ivan Mijošek, vse od začetka ataše reda, je bdel nad tem, da je vse teklo po protokolu. FOTO: Drago Perko

Štefan Pavlinjek je ambasador in najvišji predstavnik viteškega reda. FOTO: Drago Perko

Za uvod dobrote s kmetije Urbanč FOTO: Drago Perko