To so najbolj skrbni lastniki gozdov, prislužili so si priznanja

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je v Tolminu vnovič podelil priznanja najbolj skrben lastnik gozda. Podelitev z dolgo tradicijo, ki poteka že od leta 1999, je tudi tokrat z izborom 14 najbolj skrbnih lastnikov gozdov s 14 območnih enot ZGS izpostavil pomen odgovornega, strokovnega in sonaravnega ravnanja z gozdovi, ti pa pokrivajo skoraj 60 odstotkov Slovenije. »Izbrani lastniki so dokaz, da se znanje, odgovornost in spoštovanje gozda uspešno prenašajo med generacijami ter ostajajo trdni temelji trajnostnega razvoja. Njihova predanost varnemu delu in razumevanju večnamenske vloge gozda pomembno prispeva k odpornosti gozdnih ekosistemov. Prejemniki priznanj predstavljajo zato najboljše primere dobrih praks in so navdih za vse slovenske lastnike gozdov,« je dejal direktor ZGS Gregor Danev.

V Sloveniji je namreč več kot 400.000 lastnikov gozdov, ki s svojim delom vplivajo na stanje in prihodnost slovenskih gozdov. ZGS že več kot četrt stoletja v vsaki od svojih 14 območnih enot izpostavlja tudi tiste, ki izstopajo po skrbnosti, zglednem gospodarjenju, tesni povezanosti z gozdom in razumevanju njegove večnamenske vloge. Posebno vrednost ima tudi tesno sodelovanje lastnikov z javno gozdarsko službo. »Letos so bila vlaganja zasebnih lastnikov v gozdove rekordna, kar je pohvalno. Leto končujemo brez večjih posledic naravnih ujm, izzivi v prihodnosti pa postajajo tujerodne invazivne vrste in tudi karantenski škodljivci,« je iztekajoče se leto povzel Danev. Priznanja ZGS je podelil v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije ter Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izbor je, kot rečeno, tudi letos potekal v Tolminu, kraju z najstarejšo tradicijo gozdnogospodarskega načrtovanja pri nas – njihovi najstarejši ohranjeni načrti za državne gozdove namreč segajo že v daljno leto 1770.

Kažipot gospodarjenja

Udeležence – izbrane lastnike, revirne gozdarje ZGS, ki tesno sodelujejo z izbranci, številne vodje območnih enot ZGS, gozdarsko kraljico Nejo Kokot in še druge – so nagovorili še državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ervin Kosi, župan Občine Tolmin Alen Červ, predsednik Zveze lastnikov gozdov Marjan Hren ter predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek. Državni sekretar Ervin Kosi je, denimo, poudaril pomen zgleda izbranih lastnikov za druge: »Tudi tokratno priznanje simbolizira razumevanje trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdom. Vaša predanost je navdih vsem nam. S svojimi dejanji dokazujete, da je moč usklajevati tradicijo z modernimi pristopi, ekonomske interese z naravovarstvenimi cilji ter osebne ambicije s skupno dobrobitjo.«

Predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije je Marjan Hren. FOTO: ZGS

Župan Alen Červ pa je, na primer, govoril tudi o bogati gozdarski dediščini Posočja, sam dogodek pa povezal z aktualno razstavo v Tolminskem muzeju V objemu gozdov – gospodarjenje z gozdovi Zgornjega Posočja, ki so si jo udeleženci prireditve tudi lahko ogledali: »Tolminsko je že od nekdaj tesno povezano z gozdom. Gozd je naš prostor dela, življenja in identitete. Veseli nas, da lahko nagrajence gostimo ravno tukaj, v okolju, kjer ima trajnostno gospodarjenje z gozdovi večstoletno tradicijo. Razstava pa nazorno pokaže, kako je skrb za gozdove vtkana v zgodovino in prihodnost Zgornjega Posočja.«

Predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren se je zazrl še v prihodnost gospodarjenja z gozdom: »Najbolj skrbni lastniki gozdov so cvet med lastniki gozdov, s svojim delom pa kažipot in najboljši promotorji aktivnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji ...« Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Podgoršek pa je med drugim poudaril, da gozd nima le gospodarske funkcije, temveč tudi ekološko in socialno: »Pri gospodarjenju z gozdom je pomembna tudi nega in s tem ohranjanje dolgoročnega zdravja gozda.« Posebnost letošnjih priznanj je tudi njihova izdelava, saj je šlo za unikatne ročne izdelke sodelavca ZGS Tomaža Berceta, ki je v vsak kos vnesel delček slovenske gozdarske identitete. »Gre za kombinacijo oreha za silhueto in ploščico z napisom ter smrekove deske za podlago. Toplina in barvitost oreha sta še posebno primerni za okrasne izdelke, v lesu je lepo vidna igra temnejših in svetlejših odtenkov,« je pojasnil Berce, ki ustvarja pod blagovno znamko Rogovila.

Podelili so tudi nadvse izvirna priznanja. FOTO: ZGS