To so naši diplomatski »biseri«: ponarejanje, alkohol in finančne mahinacije

LJUBLJANA – Ni se še polegla ena afera (Piranleaks), že imamo na področju zunanje politike drugo. Veleposlaniško. Ki, resnici na ljubo, ni ne prva in, najverjetneje, niti zadnja. Afero, o kateri na MZZ sprva niso bili zgovorni in so šele na pritisk medijev razgrnili dejstva.

Oči javnosti so še vedno uprte v zunanjega ministra Karla Erjavca, ki ga je afera Piranleaks

 za kar nekaj dni pregnala iz soja medijskih luči. In to Erjavca, ki se je iz dosedanjih političnih napetosti, kriz in afer vedno reševal s spretnim jezikom. Prosto po spominu je bila to tudi najdaljša odsotnost Erjavca v njegovi politični zgodovini.

Če se vrnemo k veleposlanikom, je dejstvo, da se med slovenskimi najdejo imenitni »biseri« in pariška afera z Veroniko Stabej je le še ena v vrsti, ki razkriva predvsem izraz in odsev postopka izbire in imenovanja veleposlanikov, ki se jih poslužujejo odgovorni v politiki in ki očitno kažejo na precej nenavaden kriterije pri imenovanjih. 

Slovenija je pridelala kar nekaj diplomatskih »presežkov«, nekateri med njimi so se že znašli na sodiščih, drugi še vedno ostajajo na svojih mestih, medtem ko zoper Stabejevo poteka predkazenski postopek zaradi zlorab in goljufije

.

Odstavljeni Balažic je lani govoril o tem, da je pod Erjavcem politika dosegla novo dno. Po sprva burnem odzivu se je v nadaljevanju afere Piranleaks Erjavec začasno umaknil iz javnosti. (Foto: Jure Eržen)

Pod drobnogledom se je Stabejeva sicer znašla že v lanski jeseni, ko je odpoklicani veleposlanik v Avstraliji Milan Balažic razrival kadrovsko mešetarjenje na Erjavčevem ministrstvu

, o katerem je tedaj zapisal, da je z Erjavcem slovenska politika dosegla novo dno. 

Tedaj so na MZZ priznali, da je bila hči Vlaste Vivod, ki sicer Erjavcu zvesto sledi z enega političnega položaja na drugega in je trenutno vodja njegovega kabineta, varuška otroka veleposlanice Veronike Stabej v Parizu. Tedaj so potrdili, da jo je Stabejeva »angažirala kot varuško svojega otroka na osnovi njunega medsebojnega poznanstva. Spoznali sta se leta 2010, ko je hčerka Vivodove študirala v Parizu. Namestitev in plačilo za čas, ko je opravljala delo varuške, tj. od septembra 2013 do februarja 2014, je v celoti prevzela veleposlanica osebno.«

Kljub tedanjemu pisanju medijev, ki smo povzemali navedbe Balažica, je MZZ redni (in ne izredni) nadzor nad pariško veleposlaništvo začel šele novembra lani

, kot je zdaj pojasnil generalni sekretar na MZZ Stanislav Vidovič. 

Najprej podaljšana, nato skrajšana Stabejeva

Kot smo poročali, so na MZZ Stabejevi po izrednem nadzoru skrajšali mandat. Ki pa je bil pred tem že podaljšan za dve leti. Zaradi šolanja njenega otroka. Kot so nam zdaj pojasnili na MZZ, je imela veleposlanica Stabej prvotni mandat od 3. 9. 2010 do 2. 9. 2014, »na podlagi njenih prošenj« se ji je mandat podaljšal do 31. 7. 2016. Prvo podaljšanje (do 31. 7. 2015) je bilo urejeno v aneksu z dne 27. 8. 2013, drugo podaljšanje (do 31. 7. 2016) 3. 6. 2014.

»Zaradi ugotovljenih kršitev je bila februarja sprejeta določitev, da se ji je mandat skrajša do 31.8. 2015 (aneks z dne 17. 2. 2015), saj zaradi zelo pomembnih delovnih dogodkov, na katerih je bila potrebna prisotnost veleposlanice in zaradi normalnega dokončanja šolskega leta šoloobvezne hčerke takojšnjega odpoklica ni bi bilo mogoče realizirati,« pojasnjujejo na MZZ.

V megli: zakon ne določa konkretnih pogojev za podaljšanje mandata Na podlagi 2. odstavka 17. člena zakona o zunanjih zadevah je veleposlanik imenovan za dobo do štirih let, ki se lahko podaljša, če razmere tako narekujejo, vendar ne dlje kot za dve leti, glede mandatov veleposlanikov pojasnjujejo na MZZ. In, pozor: zakon ne določa konkretnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za podaljšanje mandata veleposlanika, »v praksi pa je razlog največkrat delovna potreba ministrstva in pa dokončanje šolanja otrok na določeni stopnji šolskega sistema.« Dodajajo, da je podaljševanje mandatov veleposlanikov pogosta praksa. Od leta 2013 do danes je bil mandat podaljšan 20 veleposlanikom.

Na vprašanje o sankcijah zoper Stabejevo in ali bo glede na ugotovitve izrednega nadzora zadoščal opomin pred odpovedjo delovnega razmerja, na MZZ skopo odgovarjajo, da je bilo Stabejevi izrečenih »več ukrepov«, med njimi tudi disciplinski, to je opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve. Kaj več pa o tej temi na MZZ niso pojasnjevali.

Trenutno poteka postopek imenovanja novega veleposlanika, postopek imenovanja je do objave ukaza PR o imenovanju označen s stopnjo tajnosti. V času do nastopa mandata novega veleposlanika vodi diplomatsko predstavništvo začasni odpravnik poslov, to je v praksi običajno diplomat, ki ima na veleposlaništvu najvišji diplomatski naziv. Trenutno pariško veleposlaništvo deluje pod taktirko Miriam Terese Možgan, ki je po pooblastilu ministra namestnica veleposlanice. 

Ponarejanje, alkohol, zapravljivost

Pa si oglejmo nekaj nediplomatskih potez, ki so si jih privoščili slovenski veleposlaniki. 

• Zagrešila hudo nesrečo, krivi pa mediji

Nekdanja veleposlanica v BiH Nataša Vodušek je zapor predčasno zapustila

. Tam se je znašla leta 2013 na prestajanju enoletne zaporne kazni, na katero je bila obsojena zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti oktobra 2008 v Sarajevu. O pogojnem odpustu je odločala komisija, ki jo je imenoval minister za pravosodje. Voduškova je krivdo zanikala in je bila prepričana, da ji sodijo zaradi pritiska medijev. Po njenih besedah »novinarji obsojajo, kreirajo življenja in skoraj vodijo Slovenijo«. To pa še ni konec zgodbe, Voduškova bi zaradi izredne odpovedi pokasirala mastne denarce. No, službe nazaj sicer ne bo dobila.

Nataša Vodušek na sodišču (Foto: Dejan Javornik)

 

• Ko v uradne prostore vlomi žena ...

Tit Turnšek, danes šef Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, je bil med drugimi funkcijami tudi veleposlanik na Kitajskem. Veleposlaniški stolček je zapustil leta 2000, ko je preiskava pokazala, da je njegova tedanja žena vlomila v prostore veleposlaništva. Turnšek je sicer pred matičarja stopil šestkrat.

Tit Turnšek (Ljubo Vukelič/Delo)

 

• Za državni denar med drugim kupil 15 macol

Leta 2010 je zaradi, milo rečeno, nenavadnih nakupovalnih navad moral veleposlaništvo v Madridu zapustiti Peter Reberc, ki si je med diplomatskim delom nabral bizaren spisek hišne in gospodinjske opreme (med drugim je namreč kupil 15 macol). Za vse to, gorivo in podobne nakupe je bilo treba odšteti več kot 100.000 evrov.

Zaradi izrednega nadzora nad zapravljivim Rebercem, ki ga je odredil tedanji zunanji minister Samuel Žbogar, od države Reberc zahteva 76.000 evrov. Ni namreč prenesel brskanja po svojem spodnjem perilu

. Na sodišču je trdil, da je zaradi vlomov v soseščini postal sam svoj mojster.

Na veleposlaniškem položaju je bil od leta 2007, na delovnem sodišču, kjer je poskušal dokazati, da je bil odpuščen nezakonito, pa je kasneje pogorel

. Na koprskem delovnem sodišču se je znašel zaradi tožbe države zaradi neupravičenih nakupov, saj je zaradi zapravljivosti državno pravobranilstvo proti njemu vložilo odškodninsko tožbo v višini 134.000 evrov.

Reberc pa se je na sodišču znašel tudi zaradi spolnih napadov na otroke, mlajše od petnajst let

. Med letoma 2005 in 2007 naj bi storil najmanj tri dejanja spolnega napada na otroka, žrtve so bile takrat stare osem, deset in trinajst let. Obtožnica mu očita tudi kaznivo dejanje posesti in posredovanja pornografskega gradiva s posnetki mladoletnih oseb. 

Peter Reberc (Foto: Boštjan Celec)

 

• Srečanja s pedofilom

Milan Balažic mandata na položaju veleposlanika v Avstraliji, kamor ga je leta 2011 imenoval Borut Pahor, ni končal. Odpoklicali so ga junija 2014, ker se je odprtja slovenskega konzulata v Melbournu udeležil razvpiti trgovec z orožjem in obsojeni pedofil Nicholas Oman. Na noge je skočila v Avstraliji živeča slovenska skupnost, Balažic pa je trdil, da se je z Omanom sestajal po nalogu slovenskega političnega vrha

.

Milan Balažic (Foto: Igor Zaplatil/Delo)

 

• Čupkovič Skender ženi kupoval letalske vozovnice

Pravobranilstvo se ukvarja tudi z nekdanjim veleposlanikom v Tokiu Miranom Čupkovičem Skenderjem, ki je med letoma 2006 in 2010 vodil veleposlaništvo v Tokiu. Čupkovič Skender naj bi v času svojega službovanja kar po domače upravljal državni denar

. Nadzor nad poslovanjem veleposlaništva v njegovem obdobju, ki so ga izvedli na MZZ, je med drugim pokazal, da je šel del omenjenega denarja za nakup petih letalskih vozovnic za njegovo ženo Mojco. Pravobranilstvo od njega in žene zahteva plačilo odškodnine v višini več kot 68.000 evra. Poravnalni narok na sodišču oktobra 2014 ni bil uspešen, saj tožena večine zahtevkov ne priznavata.

Miran Čupkovič Skender (Foto: Igor Mali/Novice)

 

• Odneslo ga je slabo delo

Veleposlanik v Egiptu Borut Mahnič, sicer oče miss Slovenije Lane Mahnič Jekoš

, je moral predčasno zapustiti položaj zaradi slabega dela in neustreznega vodenja veleposlaništva (kršitev zakonskih določb v zvezi s poročanjem o pomembnih zadevah v zvezi z delovanjem veleposlaništva). 

 

 

 

 

 

 

 

 

Borut Mahnič (vir: MZZ)