To so novi ustavni sodniki, po enem letu končno izbrali tudi guvernerja Banke Slovenije

Državni zbor (DZ) je podprl predlog predsednice republike Nataše Pirc Musar za imenovanje Primoža Dolenca na položaj guvernerja Banke Slovenije. Namestnik guvernerja, ki Banko Slovenije po končanju mandata prejšnjega guvernerja Boštjana Vasleta vodi že eno leto, je na tajnem glasovanju dobil zadostno število 55 glasov. Proti je bilo pet poslancev. Centralna banka je brez guvernerja od 8. januarja lani, ko se je šestletni mandat iztekel dotedanjemu guvernerju Vasletu, DZ pa na to mesto predlani jeseni ni imenoval nekdanjega premierja in finančnega ministra Antona Ropa, kot je na podlagi julija lani objavljenega poziva predlagala Pirc Musar. V koaliciji so takrat vztrajali pri svoji kandidatki - državni sekretarki na ministrstvu za finance Saši Jazbec. Zatem je predsednica predlagala še nekaj kandidatov za guvernerja, od katerih pa nihče ni prepričal koalicije, zato se postopki nikoli niso nadaljevali do glasovanja na plenarni seji. Slednjič se je ob strinjanju večine parlamentarnih strank odločila za ponovitev poziva, katerega je objavila oktobra lani. Medtem je vodenje Banke Slovenije začasno prevzel Dolenc.

Na ponovljeni razpis so v uradu predsednice republike v roku prejeli 10 prijav. Med njimi ni bilo državne sekretarke Jazbec, koalicija pa je izbor zožila na viceguvernerja Dolenca in Marka Pahorja ter nekdanjega člana uprave nekdanje Nove KBM Mateja Falatova. Slednji je veljal za favorita Svobode, a so se v koaliciji in pri predsednici pojavili pomisleki, ker ga obremenjuje nepravnomočno zaključen prekrškovni postopek pri Banki Slovenije. Po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin, nepovezanima poslancema in predstavnikoma narodnih skupnosti je Pirc Musar v DZ poslala predlog za imenovanje Dolenca. »Ta ima vse potrebne vodstvene mednarodne znanstvene in strokovne izkušnje, ki jih mora izkazati guverner Banke Slovenije,« je zdaj  poslancem povedal Jan Kovačič iz predsedničinega urada.

Doktor znanosti z dolgoletnimi izkušnjami

Dolenc je doktor ekonomskih znanosti z dolgoletnimi izkušnjami na področjih makroekonomije, bančništva in gospodarstva, deloval je na področju znanstvenega raziskovanja in visokošolskega poučevanja, služboval je na ministrstvu za finance, v gospodarstvu in v poslovnih bankah. Dolenc je viceguverner Banke Slovenije že drugi mandat - prvega je nastopil aprila 2016, drugega pa novembra 2022. V obeh mandatih je bil imenovan tudi za namestnika guvernerja. »Predsednica republike je prepričana, da je Dolenc s svojim dosedanjim delom upravičil visoka pričakovanja in zaupanje v svoje delo, zaradi česar si zasluži vašo podporo za izvolitev na položaj guvernerja Banke Slovenije,« je poslancem pred glasovanjem dejal Kovačič.

Glasovanje je bilo tajno, udeležilo pa se ga je 62 poslancev, med katerimi ni bilo nikogar iz poslanske skupine SDS. Smo pred zaključkom mandata, zato bi bilo odgovorno s tem in drugimi kadrovskimi predlogi počakati na čas po volitvah, je obstrukcijo pri tej točki pojasnil Zvone Černač (SDS).

Izglasovali tudi ustavne sodnike

DZ je za ustavne sodnike na predlog predsednice republike Pirc Musar izvolil Tamaro Kek, Marka Starmana in Barbaro Kresal. Novoizvoljeni ustavni sodniki bodo spomladi nasledili ustavne sodnike Mateja Accetta, Klemna Jakliča in Rajka Kneza, ki bodo mandat sklenili 26. marca oz. 24. aprila. Novoizvoljeni sodniki so pred DZ tudi že zaprisegli. Tamara Kek, ki deluje na področju davčnega in gospodarskega prava, je bila na tajnem glasovanju izvoljena s 60 glasovi za in enim proti. Marku Starmanu, ki deluje na področju varstva narave, okolja in prostora ter Barbari Kresal, ki deluje na področju delovnega prava, pa so poslanci namenili po 55 glasov podpore, proti pa je glasovalo po šest poslancev. Pri vseh treh glasovanjih je bila ena glasovnica neveljavna.

Predsednica republike je novoizvoljene ustavne sodnike predlagala v začetku letošnjega januarja. Predlog za imenovanje Kresal je nato umaknila, ker je kazalo, da ta na glasovanju v DZ ne bo dobila zadostne podpore. Namesto nje je predlagala kandidata Cirila Keršmanca. V petek pa so v koalicijskih poslanskih skupinah SD in Levici predsednici sporočili, da Keršmanca zaradi nekaterih njegovih stališč ne bodo podprli. Predsednica je zato v petek predlog za njegovo imenovanje umaknila in za ustavno sodnico ponovno predlagala Barbaro Kresal. Ta je v SD in Levici namreč podporo uživala že od začetka. Tudi iz Svobode, kjer so »v nekem trenutku dali prednost Keršmancu«, so nato v petek sporočili, da ugotavljajo, da tudi Kresal uživa podporo njihove poslanske skupine. Ob tem se je sicer zvrstilo več opozoril o neprimernosti takšnega ravnanja, svaril pred diskreditacijo kandidatov in tudi pomislekov o ustreznosti takšne ureditve imenovanja. Na seji mandatno-volilne komisije DZ pretekli teden so Kek in Starmana poleg koalicije podprli tudi poslanci opozicijske NSi, ob tokratni obravnavi predloga za imenovanje Kresal pa so bili odsotni.