INFLACIJA GOR

To so številke, ki si jih Slovenci res ne želijo videti

Vnovič so k inflaciji največ prispevale podražitve hrane.

Vnovič so k inflaciji največ prispevale podražitve hrane. FOTO: Getty Images

STA, M. U.

30. 10. 2025 | 10:55

30. 10. 2025 | 11:35

3:21

A+A-

Inflacija je oktobra pospešila. Cene življenjskih potrebščin so bile v povprečju za 3,1 odstotka višje kot oktobra lani, pri čemer je bila prvič po maju 2023 rast cen blaga višja kot rast cen storitev.

K inflaciji največ prispevale podražitve hrane

Vnovič so k inflaciji največ prispevale podražitve hrane. Na mesečni ravni so cene ostale nespremenjene, so sporočili iz statističnega urada.

Kap vas bo! Slovenci ste vedeli, kako drago hrano plačujete?

Cene hrane in brezalkoholnih pijač so bile oktobra za 6,8 odstotka višje kot pred letom dni. Cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo so se v letu dni zvišale za 4,2 odstotka. K oktobrski inflaciji so prispevale tudi podražitve v skupini zdravstvo (rast za 5,5 odstotka) ter restavracijah in hotelih (za 4,7 odstotka). Rast cen v skupini alkoholne pijače in tobak pa je bila 3,7-odstotna.

Letna inflacija oktobra pospešila na 3,1%, na mesečni ravni ostale cene nespremenjene.

Na mesečni ravni so se oktobra najbolj podražila oblačila (za 3,9 odstotka), manj kot septembra pa je bilo treba odšteti za počitniške pakete, prav tako so se pocenile nastanitvene storitve in zavarovanja.

Inflacija: kako hitro se draži življenje v Sloveniji v primerjavi z drugimi

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila oktobra prav tako 3,1-odstotna. Mesečna rast cen je znašala 0,1 odstotka.

BDP v območju evra in EU v tretjem četrtletju z rastjo, podatka za Slovenijo še ni

Bruto domači proizvod (BDP) območja z evrom se je v tretjem letošnjem četrtletju v četrtletni primerjavi okrepil za 0,2 odstotka, v medletni pa za 1,3 odstotka. V EU se je BDP okrepil za 0,3 oziroma 1,5 odstotka, v danes objavljeni prvi oceni ugotavlja evropski statistični urad Eurostat. Med državami, za katere je Eurostat imel podatke, so imele v tretjem četrtletju najvišjo rast Švedska (+1,1 odstotka), Portugalska (+0,8 odstotka) in Češka (+0,7 odstotka). Padce so utrpele Litva (-0,2 odstotka) ter Irska in Finska (obe -0,1 odstotka). V medletni primerjavi so vse države razen Finske dosegle rast. Podatkov za Slovenijo Eurostat še nima. Statistični urad RS jih bo objavil 14. novembra.

Podatki o inflaciji za vse članice EU so na voljo za september in kažejo, da je bila letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, v državah z evrom 2,2-odstotna, v celotni EU pa 2,6-odstotna. V Sloveniji je znašala 2,7 odstotka. Oktobrski podatki bodo objavljeni v petek.

Slovenija septembra z eno najnižjih stopenj brezposelnosti v EU

So pa številke za Slovenijo lepše glede trga dela. Stopnja brezposelnosti v območju evra je bila septembra 6,3-odstotna, kar je enako kot avgusta in tudi septembra lani. V EU je bila brezposelnost 6,0-odstotna, kar je enako kot avgusta in 0,1 odstotne točke več kot septembra lani, je objavil evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji je bila 3,1-odstotna in s tem ena najnižjih v EU.

Spremljajte Slovenske novice kot prednostni vir na Googlu