Toča je lomastila, štorklja pa ni odletela: to je prizor, ki para srce (VIDEO)

V Cerkljah na Gorenjskem je toča lomastila skoraj pol ure. Ljudje so hiteli reševat avtomobile, strehe in vse, kar je bilo mogoče zaščititi. Nato pa je ena od domačink, Mojca Sajovic, opazila prizor, ki jo je zadel naravnost v srce: štorklja je v gnezdu razprla krila in z lastnim telesom pred točo varovala mladiče.

Na facebooku je zaokrožil ganljiv videoposnetek iz vasi, kjer je včerajšnja toča skoraj pol ure neusmiljeno udrihala po okolici. Medtem ko so ljudje v skrbeh opazovali škodo na svojem imetju, je pozornost avtorice zapisa pritegnil prizor v štorkljinem gnezdu. Tam je odrasla štorklja, kot je zapisala, kljub močnemu neurju ostala pri mladičih. Ni odletela, ni poiskala zavetja zase. Razprla je krila in se postavila med nevihto in svoje mlade.

»Včeraj je v vasi toča lomastila skoraj pol ure. Medtem ko smo ljudje pogoltno skrbeli za svoje materialno imetje in so nas skrbele luknje v plehu, je mene veliko bolj kot karkoli človeškega ganil prizor, priložen spodaj. Ko je nebo neusmiljeno tolklo po gnezdu, mama štorklja ni odletela (bojda imajo malčki tudi očeta, kje se je skrival ta, bogsigavedi). Razprla je krila, nato pa svoje telo spremenila v zavetje. Instinktivno, tiho, brez oklevanja. In prav v tem prizoru je ujeta ena najglobljih resnic materinstva — otrok občutek varnosti najprej spozna skozi nekoga, ki je pripravljen nositi nevihto namesto njega.«

(Posnetek si oglejte tukaj):

»Materinska ljubezen ni samo toplina«

Avtorica zapisa je v prizoru videla veliko več kot le boj živali z neurjem. Zapisala je, da jo je štorkljino ravnanje spomnilo na bistvo materinstva, zaščite in občutka varnosti. »Materinska ljubezen ni samo toplina. Je odgovornost. Je pripravljenost ostati, ko postane težko. Je sposobnost, da svoje strahove potisneš za nekaj trenutkov na stran zato, da se nekdo manjši od tebe lahko počuti varen. Otrok namreč ne potrebuje popolnega sveta — potrebuje občutek, da v nepopolnem svetu ni sam. In prav to ustvarja mama: prvo izkušnjo zaupanja, zavetja in miru.«

Kot je zapisala, odrasla štorklja v tistem trenutku ni mislila nase. »Mama štorklja ni razmišljala o sebi. Njeno telo je postalo meja med nevarnostjo in mladiči. Ganilo me je, pogled na prvinsko, brezpogojno in univerzalno ljubezen. Ne glede na vrsto je bistvo materinstva pogosto enako — ljubezen, ki se ne meri po besedah, ampak po tem, koliko nevihte je pripravljena prestati, da zaščiti svoje mlade.«

Ganljiv zapis je sklenila z mislijo, ki je očitno nagovorila številne. »Zato ta prizor seže v center srca ... ker nas spomni, kaj pomeni biti varen. In ker smo vsi nekoč potrebovali nekoga, ki bi nad nami razprl krila, nas varoval brezpogojno in nas sprejel brez, da ugajamo.«

»Obstaja tudi možnost, da je to oče«

Pod objavo so se hitro zvrstili komentarji. Nekateri so zapisali, da so jih ob posnetku oblile solze, drugi so poudarili, kako močno se živali borijo za svoje mladiče. »Kar živali še zmorejo, so nekateri starši že davno izgubili,« je zapisala ena od komentatork. Druga je dodala: »Kako lepo si napisala. So šli kar mravljinci čez mene. Tudi mene takšni prizori res stisnejo pri srcu. Živali so tako nemočne proti naravi, pa se kljub temu borijo z neverjetno močjo in instinktom za preživetje.«

Nekdo je ob tem opozoril, da iz posnetka ni nujno mogoče vedeti, ali je mladiče varovala mama ali oče. »Obstaja tudi možnost, da je to oče ...« je zapisal komentator. Avtorica mu je odgovorila, da bi bila tudi to lepa zgodba. Komentator pa je dodal: »Lepa zgodba bi bila, da je to oče, mama pa v zavetju, da lahko kasneje poskrbi za mladiče.« Še ena uporabnica je zapisala: »Naj bo mama ali oče, upam, da so vsi preživeli.«

Včeraj so o toči poročali prebivalci Jurovcev in Popovcev v občini Videm, Cerkelj na Gorenjskem in Gornjega Grada.

Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pošljite nam fotografijo ali videoposnetek.