Toča je močno oklestila briške češnje: »Imamo polovični izpad pridelka«

Goriška brda so znana po odličnih vinih in tudi po izjemno kakovostnem sadju, predvsem češnjah. Tudi na domačiji Drnovšček v vasi Vedrijan so imeli in pridelovali češnje že rodovi pred današnjim gospodarjem, 41-letnim Matejem.

»Imamo tri hektare češnjevih nasadov, različne sorte, od zgodnjih do poznih. Naša obiralna sezona traja približno 40 dni. Zdaj nam uspe vse obrati: želimo biti čim dlje na tržišču. Če je normalen letnik, jih imamo med 20 in 25 tonami,« je uvodoma povedal Matej Drnovšček.

»Letošnji letnik se je na večini naših parcel na začetku kazal kot nadpovprečno dober. Potem se je začelo pretirano deževje. Imeli smo precej odpada zaradi pokanja in gnitja. Nakar smo imeli še nesrečo z močno točo, tako da je bilo v določenem trenutku celo do 80 odstotkov izpada pridelka. Če bi ocenil sezono, lahko rečem, da imamo polovični izpad,« je razkril, da je tudi letos narava močno udarila po njihovi tovarni pod milim nebom.

A gospodar ne tarna. Zaveda se, da je sezona češenj maja in junija, ko vreme hitro prehaja iz enega ekstrema v drugega. Na srečo imajo na kmetiji razpršen portfelj sadja, zato bodo minus pri češnjah že nekako pokrili. Ugodne vremenske razmere, rodovitna tla in pridne roke so že generacije nazaj kmetiji omogočili pridelavo različnih vrst sadja: ob češnjah imajo na 10 hektarjev intenzivnih sadovnjakov (od tega je 2 ha oljčnikov) in 9,5 ha vinogradov še jagode, marelice, breskve, hruške, fige, slive, kaki, kivi.

Povpraševanje je veliko, njihovih češenj in preostalega sadja pa premalo, meni Matej Drnovšček. FOTO: Aviana

»Sadje ponujamo sveže, nepredelano in skrbimo, da je čas od obiranja do potrošnika čim krajši. Naš cilj je ponuditi potrošniku primerno zrelo sadje, saj je le takšno zdravo, okusno, dišeče in sočno. Pridelujemo tudi ekološko ekstra deviško oljčno olje višje kategorije ter ročno izdelane marmelade iz našega sadja,« nam je povedal, čeprav se zaveda, da letine češenj v resnici še ni konec. »Še dva tedna jih bomo obirali, morda celo še več. Malce bo odvisno tudi od temperatur. Je pa težava, da so količine omejene. Marsikatera stranka bi želela večje količine, a letos žal omejujemo, da vsi dobijo vsaj nekaj.« Njihove češnje gredo za med: povpraševanje je izjemno, prodali bi jih lahko še precej več.

»Prodajamo jih doma, prek spletne tržnice, dostavljamo pa jih tudi na različne lokacije po Sloveniji. Po štirikrat na teden na Obalo, Primorsko, v Zasavje, Ljubljano, na Gorenjsko, Dolenjsko in na Štajersko. Prisotni smo še na dveh tržnicah: na Viču in v Domžalah. Prodajamo od ponedeljka do nedelje. Sadje je zrelo in ne more čakati.«

V delo je vključena celotna družina, ob vrhuncih, ko je treba hitro obrati sadje (tudi po tono češenj, za nameček sezona češenj sovpada s sezono jagod), pa na pomoč pride sezonska delovna sila.

Brda bodo spet v znamenju češenj. FOTO: Arhiv Dela

A ne le pridelati, sadje je treba tudi prodati. »Cenam v trgovskih verigah ter javnih zavodih pač ne moremo biti konkurenčni, tudi zaradi delovne sile, ki je na večjih površinah podplačana. Pa tudi hektarski donosi so različni: pri nas znaša sedem ton na hektar, na tujem pride na hektar tudi po 20 ali 30 ton. Zato se osredotočamo na direktno prodajo in direktne kupce. Če namreč kupujem lokalno, pa naj bodo češnje ali kaj drugega, je to velika dodana vrednost za to okolje, saj denar zaokroži lokalno in povzroča blaginjo v tem okolju. Velika razlika, če je hektarski donos 7 ali 30 ton, je tudi v kakovosti. Manjši donos pomeni, da imajo češnje več vitaminov in mineralov, ob tem se takšno sadje izogne dolgim prevozom in raznoraznim sredstvom, ki jih sadje iz uvoza prejema, da ostane sveže,« se je sogovornik dotaknil cene slovenskih češenj.

»Za naše češnje imamo letos neko srednjo ceno, to je osem oziroma devet evrov, tudi glede na to, da letos vizualno niso najlepše, ker jih je prizadela toča. Dražili jih od lani nismo, čeprav so stroški višji za 20 odstotkov. Marsikdo se sprašuje, zakaj je doma pridelano sadje dražje. Razlog je preprost: če v verigi normalno plačaš vse deležnike od začetka od konca, cena ne more biti drugačna,« je še pojasnil.

Brda bodo spet v znamenju češenj. FOTO: Blaž Močnik

Površin ne bodo širili, saj so dosegli točko, ki je zanje optimalna. V zadnjih 15 letih so uredili skladišča, posodobili strojno opremo in objekte, zato so za obseg, ki ga imajo, dobro opremljeni. Sproti bodo obnavljali le še obstoječe nasade. Izziv pri tem pa bo tudi izbira novih sort, ki bodo primerne za njihovo podnebje in zemljo, hkrati pa bodo tržno zanimive. Posebno pozornost bodo namenili sortam, ki so bolj odporne proti vročinskim obdobjem in suši. Sicer pa so tudi pri Drnovščkovih že pripravljeni na jubilejni 60. Praznik češenj: ta bo v soboto in nedeljo, 6. in 7. junija, na Gradu Dobrovo.