Toliko več sredstev se bo naslednji mandat stekalo v žepe poslancev

Predstavniki ljudstva, ki jim bo 22. marca uspelo prestopiti parlamentarni prag, in funkcionarji, ki bodo oblikovali vlado, bodo precej bolje plačani od sedanje garniture, dohodki pa se jim bodo višali še naprej, vse do januarja 2028. Reforma plačnega sistema javnega sektorja, ki so jo izpogajali sindikati in vlada, je za javne uslužbence, direktorje, funkcionarje sodne veje oblasti, predsednico države, župane in za funkcionarje v institucijah, kot so komisija za preprečevanje korupcije, urad varuha človekovih pravic, računsko sodišče in podobno, začela učinkovati januarja 2025. Za funkcionarje zakonodajne in izvršilne veje oblasti pa ne. Predsednik vlade Robert Golob je že ob snovanju prenove sistema napovedal, da se bodo odpovedali povišanjem v tem mandatu, da ne bi bili deležni očitkov, da so poskrbeli za svojo denarnico. Tako bodo premier, ministri, državni sekretarji, poslanci in funkcionarja v državnem svetu, skupaj 160 ljudi, nove zneske prejeli šele po prihodnjih parlamentarnih volitvah.

Novo plačno lestvico so leta 2024 oblikovali v razmerju 1: 7, pri čemer je prvi plačni razred predstavljal minimalno plačo, ki je tedaj znašala 1253 evrov bruto, najvišji, 67. razred pa njen sedemkratnik, torej 8821 evrov bruto. Od takrat se je minimalna plača zvišala na 1482 evrov bruto in zaradi načela, da nima noben javni uslužbenec osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne, se zdaj plačna lestvica dejansko začne v 7. razredu. V 67. razred so uvrščeni predsedniki države, vlade, državnega zbora, ustavnega in vrhovnega sodišča. Funkcionarji zakonodajne in izvršilne veje se bodo zvrstili od 55. do 67. plačnega razreda.

Najmanj desetina več

Reforma, ki bo predvidoma stala 1,4 milijarde evrov, v resnici pa najbrž kar precej več, se uveljavlja postopoma, v šestih tranšah, doslej sta bila izplačana dva obroka, sledijo še štirje: 1. junija 2026, 1. decembra 2026, 1. julija 2027 in 1. januarja 2028. Prva plača, ko jo bodo prejeli ministri, državni sekretarji in poslanci v novem sklicu, bo torej višja za dva obroka, ki ju aktualni predstavniki niso bili deležni, konkretno za približno 11 do 13 odstotkov.

Če ponazorimo z nekaj absolutnimi številkami: danes je osnovna plača najniže uvrščenega poslanca 4113 evrov bruto, 1. junija bo nekdo na tem položaju prejel 4859 evrov bruto, do januarja 2028 pa se bo njegov dohodek postopoma zvišal na 6187 evrov bruto. Poslanec, ki je zdaj v najvišjem možnem plačnem razredu, ima osnovo 5412 evrov bruto, od junija bo imel 6285, januarja 2028 pa 7837 evrov bruto. Predsednik vlade in predsednica državnega zbora dobivata osnovo 6088 evrov bruto, kdor bo opravljal ti funkciji junija, bo prejel 7072 evrov bruto, januarja 2028 pa 8821 evrov bruto. Zelo verjetno bodo vsi zneski obrokov, ki še sledijo, malenkost višji zaradi dogovora o usklajevanju plačne lestvice z deležem inflacije. Tako bo 1. aprila letos valorizacija 0,9-odstotna, če bo rast cen življenjskih potrebščin letos več kot 1,6-odstotna, se bodo osnovne plače in lestvica indeksirali tudi v letu 2027.

Place Funkcionarji FOTO: Gm

Pod črto se bodo osnovne plače funkcionarjev zakonodajne in izvršilne veje oblasti do januarja 2028 zvišale za 45 do 55 odstotkov. Tako zaradi teh deležev kot absolutnih številk so predmet različnih debat in komentarjev, posebej priročnih za širjenje populizma. Prav tovrstne kritike so eden od vzrokov, da so se oblasti zadnjih 16 let otepale kakršnegakoli urejanja tega vprašanja. Leta 2012 so z zloglasnim zakonom o uravnoteženju javnih financ te plače znižali za osem odstotkov in jih na tej višini zamrznili za desetletje.