Tonin: Če »bančnih gangsterjev« ne bodo razkrili, se bo kriza ponovila

LJUBLJANA – Bančna luknja bo davkoplačevalce stala 20-krat več kot nepremičninski davek, njeno breme pa bosta še dolga leta plačevali sedanja in prihodnja generacija, opozarja vodja poslancev NSi Matej Tonin. Če oblasti ne bo uspelo razkrinkati »bančnih gangsterjev«, pa je le še vprašanje časa, kdaj se bo bančna kriza ponovila, je dodal.

Do bančne lukenj pričakuje več kritičnosti

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Tonin, bo davek na nepremičnine slovenskim državljanom prek položnic vzel 200 milijonov evrov letno, bančna luknja pa bo davkoplačevalce stala najmanj štiri milijarde evrov. Državljani bodo torej za bančno luknjo plačali toliko, kolikor bodo davka na nepremičnine plačali v 20 letih. Zato bi Tonin pričakoval več kritičnosti zlasti od tistih civilnodružbenih organizacij, ki so se v začetku lanskega leta odločno borile proti korupciji »sivih eminenc slovenskega bančnega sistema«.

Ko gre za davkoplačevalski denar, pa se morajo po Toninovem mnenju vse politične stranke zavzeti za prenehanje zagovarjanja bančne tajnosti. Če aktualni politiki ne bo uspelo dokončno razbiti omrežja bančnih gangsterjev, je le še vprašanje časa, kdaj bo treba znova sanirati bančno luknjo, je dodal.

Pri sami sanaciji bančne luknje sta problematični njena ocena in zagotavljanje sredstev. Stranko NSi namreč moti, da premierka Alenka Bratušek »z vso močjo« zavrača kakršne koli pogovore, da bi denar za sanacijo dobili iz evropskega reševalnega sklada.

»Zdi se nam neodgovorno in tudi nesprejemljivo, da zaradi političnih razlogov ne iščemo najbolj ekonomične in najbolj racionalne različice za sanacijo,« je dejal vodja poslancev najmanjše parlamentarne stranke.

Suverenost si kupujemo z dragim zadolževanjem

NSi ob tem skrbijo tudi napovedi novega zadolževanja. Bratuškova je po Toninovih besedah izpostavila suverenost kot pomembno vrednoto, ob tem pa »pozabila povedati, da si jo kupujemo z dragim zadolževanjem«.

Edina prava pot so po oceni NSi nižja davčna obremenitev, manjša javna uprava in privatizacija. Višji so davki, bolj se ljudje izogibajo njihovemu plačevanju, je pojasnil Tonin. Javna uprava bi se po njegovem mnenju morala zmanjševati po naravni poti, kar bi pomenilo triodstotni odliv na leto, glede privatizacije pa so v stranki prepričani, da to ne pomeni nujno prodaje podjetij zgolj tujcem.

Ob tem se je Tonin dotaknil tudi novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki naj bi bila sprejeta najpozneje marca. Kot je dejal, NSi zakon podpira, ker vendarle predstavlja korak naprej, a bi lahko po njegovih besedah naredili dva koraka namesto enega. Problematično se mu zdi zlasti to, da se popolna transparentnost uvaja le za podjetja v stoodstotni državni lasti, medtem ko bi za podjetja v večinski lasti države veljala »neka omejena oz. transparentnost na zahtevo«.