LJUBLJANA – Komisija državnega zbora za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (Knovs) je na današnji zaprti seji ugotovila, da se pričanje bivših direktorjev Sove v zvezi s prisluškovalno afero ne sklada s pričanjem bivše slovenske agentke v arbitraži o meji s Hrvaško
Simone Drenik.
Knovs je danes v zvezi s prisluškovalno afero
opravil pogovore z bivšim direktorjem Sove Andrejem Rupnikom ter bivšo slovensko agentko in arbitrom v arbitraži o meji s Hrvaško Simono Drenik in Jernejem Sekolcem.
Predsednik Knovsa
Matej Tonin (NSi) je v izjavi za medije po seji povedal, da se pričanje bivših direktorjev Sove, Andreja Rupnika, ki je pričal danes, in
Zorana Klemenčiča, ki je pričal v preteklosti, ne sklada s pričanjem Simone Drenik. »Njihovo pričanje je bilo navzkrižno,« je dejal Tonin, ki pa se v podrobnosti ni spuščal.
Napovedal je, da bodo na prihodnji seji 4. junija opravili pogovore še s preostalimi bivšimi direktorji Sove in nadaljevali preverjanje, kateri del zgodbe drži. Kot je dejal, je ena ključnih ugotovitev današnjih pričanj, da je šla Hrvaška v arbitražni postopek neiskreno in da je ves čas postopka iskala načine, kako se umakniti iz arbitraže. Na seji so lahko slišali številne primere, kako se je Hrvaška trudila kršiti arbitražni postopek in spodbujati slovensko stran, da bi oporekala postopku, je povedal Tonin. Po njegovih besedah prav tako ne morejo izključiti, da je hrvaška obveščevalna služba za svoje interese pridobila kogar koli, ki je bil blizu informacijam o postopkih slovenske strani.
Današnja pričanja so tudi pokazala, da so bile v arbitražnem postopku številne pomanjkljivosti v varnostni kulturi in osveščenosti. Komisija zato po Toninovih besedah preverja, kaj je šlo v preteklosti narobe, da se tako velike strateške napake ne bi ponovile v prihodnosti.
Tonin je še dejal, da je Jernej Sekolec, ki je bil ujet v prisluhe z Drenikovo, pred komisijo izrazil obžalovanje za svojo storjeno napako.
V zvezi s prisluškovalno afero bosta 28. junija pred Knovsom pričala tudi bivša zunanja ministra
Samuel Žbogar in
Karl Erjavec, v komisiji pa razmišljajo, da bi na pogovor povabili še
Vlasto Vivod in
Tomaža Kunstlja.
Tonin je napovedal, da bodo končno poročilo, ki bo imelo oznako zaupno, verjetno pripravili v juliju, z njim pa bodo seznanili vse poslance. Kakšne bodo posledice in izidi tega poročila, pa je po njegovih besedah odvisno od politične volje večine v parlamentu.