

Podlubniki imajo pod drevesno skorjo pravi rovni sistem. FOTO: Andreja Neve Repe

Lani sta bila najbolj prizadeta sever in jug Slovenije. FOTO: Zavod za gozdove Slovenije

Da gozd ohranja vrednost, ga je treba stalno vzdrževati.



»Poškodovanost dreves zaradi podlubnikov je zadnja štiri leta približno enaka,« pravijo na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer se zavedajo, da so se začeli te dni, ko se temperature zraka v senci dvignejo nad 15 stopinj, spet razmnoževati podlubniki. Ti nekajmilimetrski hrošči – najbolj znan je smrekov lubadar –, ki se zavrtajo v debla dreves, kjer se ob ugodnih razmerah hitro razmnožujejo, so lani v naših gozdovih povzročili za 564.000 kubičnih metrov poseka, večinoma smreke. Posek zaradi žuželk predstavlja 14 odstotkov celotnega poseka – ta je lani znašal štiri milijone kubičnih metrov –, delež poseka zaradi vseh sanitarnih vzrokov, bolezni, naravnih ujm in drugih vzrokov, pa predstavlja 32 odstotkov poseka. Lani so največ dreves zaradi lubadarja posekali na Gozdnogospodarskem območju (GGO) Slovenj Gradec, in sicer dobrih 100.000 kubičnih metrov lesa, kar je bilo pet odstotkov manj kot leto prej. Sledilo je GGO Novo mesto, kjer se je količina lubadark ustavila pri nekaj manj kot 71.000 kubičnih metrih. V GGO Bled so posekali 68.000 kubičnih metrov lubadark, sledilo je GGO Kočevje s 59.000 kubičnimi metri. »Lanske vremenske razmere v povprečju razvoja podlubnikov niso niti pospešile niti zadržale,« pravijo na zavodu za gozdove.
564.000 m³ lesa, večinoma smreke, so morali zaradi lubadarja posekati lani.
Lanski podatki o sanitarni sečnji skupaj s trendi zadnjih let, ko je bilo sanitarne sečnje od 26 do 45 odstotkov celotnega poseka, kažejo upadanje. Gozdarji so med letoma 2014 in 2019 odkazali veliko večje količine lubadark: leta 2016 so zaradi podlubnikov odkazali 2,3 milijona kubičnih metrov lesa, sanitarna sečnja – torej skupaj z boleznimi, ujmami – pa je predstavljala kar 62 odstotkov celotnega poseka, ki je sicer znašal šest milijonov kubičnih metrov. Dve leti prej je sanitarna sečnja predstavljala celo 66 odstotkov celotnega poseka, ki je znašal 6,3 milijona kubičnih metrov lesa. Škoda, ki jo povzročajo podlubniki, za lastnika gozda pomeni izgubo donosa lesa, če podlubniki napadejo smreke, ki še polno priraščajo. Vrednost lesa se zmanjša tudi zaradi gliv modrivk, ki živijo v rovih podlubnikov in obarvajo les, obenem pa se zaradi podlubnikov povečajo stroški obnove gozda, če po poseku nastanejo večje ogolele gozdne površine, ki jih v Sloveniji poznamo le zaradi lubadarja. Pogosto so zaradi lubadarjev večji tudi stroški poseka in spravila.

