Toyota: Japonec z germanskim srcem

Pozabite na kozmetiko in vse majhne, a še vedno opazne finese, s katerimi je bil sredi minulega leta pomlajen družinsko naravnani verso. Glavne vloge ne igra več preoblikovani obraz z ostro začrtanimi potezami okoli motorne maske in žarometov. Zvezda večera je 1,6-litrski dizel iz novodobnega zavezništva med Toyoto in BMW. Stroj, ki ga najdemo v minijih druge generacije in bavarcih serije ena, ima vsaj dve poslanstvi. Prvo in morda najpomembnejše je povečevanje ugleda japonske znamke, druga zgodba, racionalnejša, se vrti okoli alternative večjim in z novodobnimi ekosmernicami bolj sprtimi dizli. Kaj drži, naj pokaže čas. Se pa štirivaljnik z 82 kW (112 KM) in 270 Nm navora med 1750 in 2250 vrtljaji na minuto lepo poda japonskemu enoprostorcu.

Štirivaljnik, povezan s Toyotinim menjalnikom, računalnikom in sistemom start-stop, pokaže nekaj šibkosti le pri polno naloženem vozilu in vožnji v daljše klance. Adrenalin odpade. Je pa to verso za varno prehitevanje in spodobno doseganje hitrosti do končnih 180 km/h. V ospredje sili poraba s tovarniškim povprečjem 4,5 litra na sto kilometrov. To je bolj kot ne iluzija, novincu pa brez odrekanja in naporov zlahka zadostimo s 5,5 do 6,5 litri. Ekološko ugoden je izpust ogljikovega dioksida s 119 g/km.

Malo zamer, veliko vrlin

Očesu všečna je kakovostno izdelana kabina, kjer plemenitijo versa zadnje leto mehkejša plastika, dopolnjen informacijski sistem in nekaj manjših stilskih ter priročnih podrobnosti. Zamer ni veliko, a vseeno so, čeprav ne moremo pisati o hudih bolečinah. Častilce najnovejših tehnologij lahko zmoti klasična ročna zavora, ki jo marsikje zamenjuje električna. Premajhen oziroma vse prej kot pregleden je na levi rob merilnikov nameščen prestavni indikator. Iz konteksta premišljene arhitekture silita pod sredinski komolčni naslon nameščeni stikali za ogrevanje prednjih sedežev. Preostalo se zdi kot iz škatlice. Hvala velja ločenemu vpetju in preprostemu zlaganju sedežev v drugi vrsti ter prej kot ne pomožni tretji. In še bi lahko naštevali!

Verso, za katerega je treba v izvedbi z bavarskim dizlom, sedmimi sedeži in za večino med nami dovolj razkošnim paketom opreme style odšteti 20.750 evrov, spada med prijetnejše družinske avtomobile. Vrlin, s katerimi streže japonec z nemško dušo, je veliko. Pa naj šteje uglajenost, izdelava ali udobna vožnja, kjer lahko le tisti s težjo desno nogo godrnjajo nad prav nič izjemno vodljivostjo in vse prej kot športnim podvozjem.