Močno vpeti v lokalno dogajanje: godba iz Črnomlja. FOTOGRAFIJE: Milan Glavonjić
Veterani iz Straže.
Šentjernejska godba, most med generacijami.
Za popestritev so poskrbele mažoretke iz Trebnjega.
Godbo Šmarješke Toplice povezuje veselje do glasbe.
Stiška godba s pisano sestavo orkestra.
Godbeniki iz dežele suhe robe.
Gostitelji, godba iz Semiča.
Zven trobent, bobnov in klarinetov spremlja praznike in proslave ter ganljive trenutke skupnosti. Je več kot beseda. Godbeniki so prostovoljci v najlepšem pomenu besede – ljudje, ki z glasbo živijo in z njo povezujejo generacije, sosede in prijatelje. Njihov značaj je skromen, a vztrajen, srčen in ponosen. Da so godbe duša slovenskih krajev, ki prinašajo ritem življenja in občutek pripadnosti, ki ga zmore ustvariti le skupna pesem, se je znova pokazalo na tradicionalnem srečanju godb Dolenjske in Bele krajine, ki ga je letos gostila Godba na pihala Semič.
Prva je pred občinstvo stopila Veteranska godba Straža, ki je dokaz, da staro godbeniško reklo Enkrat godbenik, za zmeraj godbenik še kako drži. Ustanovljena je bila leta 2019, ko so ljubitelji glasbe znova zaigrali skupaj in dokazali, da prava energija in veselje do glasbe nikoli ne zamreta. Pod taktirko Uroša Veglja so se hitro vrnili v formo, njihovi nastopi pa s toplino in humorjem navdušujejo domače in širše občinstvo. Za Pihalni orkester Občine Šentjernej – od nedavnega ga vodi Benjamin Burger – velja, da je most med generacijami. Je najmočnejši kulturni steber svojega kraja. V njihovih vrstah muzicirajo tako mladi kot tisti, ki so mladi po srcu, kar orkestru daje posebno živahnost in toplino. KUD Godba Črnomelj nepretrgano deluje že 159 let in je ena najstarejših v Sloveniji. Pod vodstvom Iztoka Štruclja ohranja izjemno raven in širok repertoar – od koračnic do rocka in filmske glasbe. Z dvema velikima koncertoma na leto, med katerima izstopa Božična zGodba, in zlatimi priznanji s tekmovanj dokazuje, da tradicija in sodobnost zvenita najlepše, kadar se srečata v dobrem orkestru.
Mladi po letih, a bogati po energiji in prijatelji v notah, so (tudi) člani kočevske godbe, ki je bila ustanovljena pred tremi leti. Hitro je postala prepoznavna po sproščenosti in pristnem veselju do igranja. Njihovi nastopi vedno prinesejo dobro voljo, vrata pa imajo odprta za vse, ki želijo deliti to strast do glasbe. Zgodba dobrepoljske godbe, trenutno šteje 65 članov in članic, dirigentsko palico jim vihti Sandi Matjašič, ustanovljena pa je bila leta 1933, je zgodba o povezanosti. Ob rednih koncertih in gostovanjih v tujini godbeniki gojijo pravo tovarištvo – družijo se na smučanjih, piknikih in filmskih večerih. Morda prav zato njihova glasba zveni tako pristno in iskreno. Mestna godba Novo mesto pod taktirko Roka Šincka je že desetletja osrednji nosilec kulturnega življenja v regiji. Z mednarodnimi nastopi in lastnim festivalom Novomeška zGodba povezuje slovenske in tuje orkestre. Večkrat so bili v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, pa tudi v Črni gori in Albaniji. Zlata plaketa z državnega tekmovanja je le potrditev njihove kakovosti in vztrajnosti. Pisalo se je leto 1927, ko so v takrat rudniškem Kočevju ustanovili pleh godbo, Pihalni orkester Kočevje (trenutno ga vodi Jani Šalamon, nekdanji dirigent orkestra Slovenske vojske) ohranja bogato tradicijo in skrbi za glasbeni utrip svojega mesta. Njihove prireditve, kot sta Glasbeni salon in Praznični koncert, so nepogrešljiv del kočevske kulture. Ponosni so na številna priznanja, predvsem pa na povezanost generacij, ki jih druži ista melodija.
Najstarejša organizacija v Metliki in ena najstarejših godb v Sloveniji letos, Mestna godba Metlika, praznuje častitljivih 175 let nepretrganega delovanja. Pod vodstvom Gregorja Zagorca 50-članska zasedba z vsakim nastopom dokazuje, da tradicija ni le spomin, temveč živa moč skupnosti. Njihov letošnji koncert z Vladom Kreslinom je bil prava glasbena poslastica in poklon mestu. Godbo na pihala Šmarješke Toplice, ki z veliko vnemo oživlja godbeniško tradicijo v kraju, kjer so nekoč igrali že med vojnama, vodi Branko Ambrožič, sicer ravnatelj metliškega vrtca. Njeni člani so različnih izkušenj, povezuje pa jih želja, da bi z glasbo prinašali veselje domačinom in širše. Stiški godbeniki z zgodovino, ki sega v leto 1887, ohranjajo edinstven pečat kraja, kjer je glasba vedno imela posebno mesto. Danes štejejo okoli 50 članov, pod novo dirigentsko palico Roka Škerjanca pa z optimizmom vstopajo v novo obdobje. Njihov božično-novoletni koncert je že pravi kulturni praznik občine. Zgodovina ribniškega Pihalnega orkestra sega v leto 1926, danes pa s 54 člani ohranja bogato glasbeno življenje v občini. Sodelujejo na vseh pomembnih prireditvah, njihovi koncerti pa združujejo profesionalnost in iskreno ljubiteljstvo. Pod vodstvom Jerneja Šmalca se pripravljajo na 100-letnico delovanja – jubilej, vreden spoštovanja in aplavza. Občina Ribnica je leto 2026 razglasila kot tematsko Leto godbe.
Kot gostiteljica srečanja se je domača Godba na pihala Semič predstavila z energijo in zanosom, ki odsevata njen razvoj v zadnjih letih. Ustanovljena leta 2005 letos praznuje 20-letnico delovanja. Pod vodstvom dirigenta Marka Brodariča se godbeniki uveljavljajo kot ena najperspektivnejših mladih godb v regiji. Njihovi koncerti so polni svežine, domačega humorja in glasbenega veselja, ki povezuje vse generacije. Srečanje godb Dolenjske in Bele krajine v Semiču je bilo tako mnogo več kot le niz nastopov – bilo je srečanje srčnih ljudi, ki z glasbo gradijo mostove med kraji in generacijami. To je pritrdil tudi Boris Selko, predsednik Zveze slovenskih godb.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
