Trepeta za življenja
 žene in otrok

BERTOKI – Petčlansko romunsko družino zakoncev Adriana Mezeija in Lunke Kamilie, ki že osem let živi in dela na Primorskem, je doletela tragedija, ki še najbolj hladnemu človeku prikliče solze v oči.

Vse se je začelo v prvi polovici februarja, ko je iz Romunije prišla žalostna vest, da je ženi umrl oče. Čeprav se komaj prebijajo iz dneva v dan, je Adrian s skrajnimi silami zbral 320 evrov za njihovo pot do domovine, kjer bi se udeležili pogreba. S smrtjo očeta pa se je začela tlakovati tudi pot v pekel. Štiriindvajsetletna Lunka, šestletni Adrian, štiriletni Viarel in enoletna Andrea so odšli na pogreb očeta oziroma dedka, Adrian pa je ostal v Bertokih.

Kombi v tovornjak

Lunka je s tremi otroki sedla v kombi in odšli so na pot – a ta se je namesto v Romuniji končala v madžarski prestolnici. Le nekaj ur po njihovem odhodu je okoli pol četrte ure zjutraj zlovešče zazvonil Adrianov mobilni telefon. »Vaša žena in trije otroci so pri Budimpešti doživeli hudo prometno nesrečo. Žena in dva starejša otroka so v komi in se borijo za svoja življenja,« je nemočno poslušal Adrian, ki se mu je že tako trdo življenje začelo sesuvati v prah. V kombiju je bilo z voznikom vred devet ljudi: osem jih je v komi, le Adrianova najmlajša hči je zunaj smrtne nevarnost. Po predvidevanjih madžarske policije je šofer zaspal za volanom in se zaletel v tovornjak.

Brez vozovnice do Budimpešte

Popolnoma šokiran je le v puloverju – ob sibirskih temperaturah, ki so v prvi polovici februarja zajele celotno Evropo – in s prazno denarnico sredi noči odšel na vlak proti madžarski prestolnici. Niti sam ne ve dobro, kako mu je brez vozovnice uspelo priti do Budimpešte, njegove misli so bile pri ženi in dveh otrocih, ki se še zdaj borijo za življenja na intenzivnem oddelku tamkajšnje bolnišnice.

Usmilil se ga je carinik

Ker jim na Madžarskem ni mogel pomagati, se je vrnil v Bertoke. »Do madžarsko-slovenske meje sem potoval tri dni. Ker sem bil brez denarja, nisem mogel kupiti vozovnice, zato so me na vsaki postaji vrgli z vlaka. Počakal sem, da je prišel naslednji, in se znova peljal eno postajo,« je opisal svojo pot. V Hodošu se ga je usmilil slovenski carinik. Adrian mu je pojasnil svoj položaj in dal dokumente, uslužbenec pa mu je izdal potrdilo, na podlagi katerega je lahko brezskrbno prispel do Kopra. Vozovnico bo plačal pozneje.

Na pomoč priskočil znanec

V sredo je znova odpotoval v Budimpešto, saj so ga iz bolnišnice obvestili, da morajo štiriletnega Viarela operirati. Na pomoč mu je priskočil znanec, voznik tovornjaka, s katerim je lahko brez stroškov odšel na Madžarsko.

Plačati bo moral celotno zdravljenje

Poleg skrbi, ali bodo trije njegovi najbližji preživeli, pa se nad Adrianom nabirajo grozeči, temni oblaki. Družina na Madžarskem seveda nima zavarovanja, zato bo moral sam plačati celotno zdravljenje. »Samo infuzija za enega na dan stane 25 evrov,« je potarnal. To pomeni, da je le za infuzijo že zdaj bolnišnici dolžan več kot 1500 evrov.

Velikodušna Nada Udovič

Zato je še toliko bolj nujno potreboval 800 evrov, da bi lahko družino z reševalnim vozilom prepeljali do 700 kilometrov oddaljene Romunije, kjer imajo brezplačno zdravljenje. Na pomoč mu je priskočila znanka Nada Udovič, ki si je zanj izposodila denar. »Nočem, da bo vse življenje plačeval za zdravljenje,« nam je povedala. Glede na to, da ima tri družinske člane že skoraj tri tedne na intenzivni negi, so se stroški zdravljenja že zdaj prav gotovo povzpeli na nekaj 10.000 evrov, o katerih pa lahko Adrian le sanja.

Delal zastonj

Zdaj 28-letni Adrian Mezei se je zaradi nevzdržnih razmer v domovini odločil iti s trebuhom za kruhom. V Romuniji vladajo nevzdržne razmere, dobiti službo pa je misija nemogoče. V rodnem kraju je pustil štiri leta mlajšo ženo Lunko Kamilio in takrat dveletnega Adriana. Pot ga je pripeljala na slovensko Obalo, kjer mu življenje prav tako ni bilo postlano z rožicami, vendar je bilo kljub temu bolje kot v domovini.

Po dveh letih bivanja v Sloveniji se jima je rodil drugi otrok, ki sta ga poimenovala Viarel, pred dvema letoma se je Adrianu v Sloveniji pridružila žena z otrokoma, pred dobrim letom sta dobila še hčer Andreo. A njihovo finančno stanje je bilo vedno slabše.

Adrian, ki zdaj tekoče govori slovensko, je bil žrtev številnih »podjetnikov«. V zadnjem letu je po tri mesece prek dveh zasebnih podjetij delal za gradbeno podjetje Primorje, za eno tudi v Luki Koper. Nobeden od treh delodajalcev mu v zadnjem letu ni izplačal niti evra težko prigaranega denarja, prav tako mu niso plačevali prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje. V zadnjem letu je torej devet mesecev garal popolnoma zastonj.

 Živijo v nekdanjem hlevu

Družina je do nedavnega živela v kontejnerju pri enem izmed znancev, vendar so ga morali zapustiti, saj so pristojni ugotovili, da ni primeren za bivanje. Petčlanska družina z dojenčkom se je znašla na cesti. Na njihovo srečo jim je na pomoč priskočil primorski novinar Janko Tedeško, ki jim je odstopil nekdanji hlev. Adrian Mezei je v štirih mesecih kolikor toliko preuredil objekt, da je primeren za bivanje. Vse je naredil sam: imajo spalnico, v kateri spi celotna družina, zasilno kuhinjo in spodobno kopalnico.