Tri leta po največjem požaru v samostojni Sloveniji: gorelo 14 dni, obnavljali pa bomo vsaj 14 let

Mineva tri leta od največjega požara v zgodovini samostojne Slovenije, ki je poleti 2022 na Goriškem in Komenskem krasu uničil kar 3700 hektarjev površin – med njimi 2900 hektarjev gozdov. Od takrat so uspeli obnoviti 431 hektarjev poškodovanega gozda, to je slaba šestina pogorelega območja. Obnova sicer poteka počasi, a vztrajno – od vsakega novembra do marca, ko so najboljši pogoji za sajenje, piše STA.

Po ognjeni apokalipsi desetletja okrevanja

Več kot 100.000 novih dreves

Doslej so na pogorišču:

• posadili skoraj 120.000 sadik dreves, kot so črnika, lipovec, koprivovec, puhasti hrast in javor,
• posejali več kot 10 ton semen avtohtonih kraških vrst,
• obnovili 87 hektarjev gozda s sadikami in 344 hektarjev s sejanjem.

Sadike in semena prihajajo iz lokalnih virov, saj se domače vrste najbolje obnesejo v kraških razmerah. Glavni cilj obnove je ustvariti nov, naraven gozd, preprečiti erozijo, zajeziti invazivne rastline in upoštevati tudi vpliv podnebnih sprememb.

Gasilci vsakodnevno nadzirajo območje iz zraka. FOTO: Voranc Vogel

Bitka z invazivkami in robido

Obnovljena območja zahtevajo veliko nege – trenutno poteka odstranjevanje robide, ovijalk in drugih zelišč, ki dušijo mlada drevesa. Ta dela bodo trajala vsaj desetletje.

Najhuje je bilo v Občini Miren-Kostanjevica. »Ta požar je močno in tudi trajno zaznamoval veliko območje naše občine. Divjal je dobrih 14 dni, obnavljali pa ga bomo dobrih 14 let in več,« je župan Mavricij Humar dejal za STA.

Da bi preprečili nadaljnje katastrofe, so po požaru postavili nove hidrantne sisteme, zgradili dodatne požarne poti, uredili vodne zbiralnike (kale), gasilci pa vsakodnevno nadzirajo območje iz zraka. V pomoč sta tudi dve letali za gašenje, ki ju je v zadnjih letih kupila država.

Mineva leto dni od najbolj uničujočega gozdnega požara v zgodovini samostojne Slovenije

Glasbeniki za kraške gasilce ta petek in soboto