Trideset let pohoda do najjužnejše točke Slovenije ob pravljični Kolpi

V lepem vremenu je znova zaživel tradicionalni, že 30. mednarodni pohod po najjužnejši slovenski pešpoti, od Kota pri Damlju do Gornjih Radencev v Poljanski dolini. Trasa je speljana v neokrnjeni naravi v osrčju Krajinskega parka Kolpa in slikovitem kanjonu mejne reke, v dolžini slabih 11 kilometrov, in je na start privabila nekaj več kot 1100 pohodnikov iz vseh slovenskih pokrajin in goste iz Hrvaške.

Ležali na travi

Z izhodiščne točke so drug za drugim po svojih zmožnostih stopicale trume pohodnikov proti naselju Kot, kjer je označena najjužnejša točka Slovenije, od tod pa naprej mimo Francoskega kamna, ki spominja na čase Ilirskih provinc in najdaljše belokranjske kraške jame Kobiljača, ene izmed znamenitosti na poti. Nedaleč pa so se žejni, ko se je kolona že nekoliko razvlekla, odžejali ob izviru Trpotec – vodi večne mladosti. V Bregu je bil organiziran ogled edinega mlina na tem delu Kolpe, imenovanega Breške ali Špeharjeve malence, ki ga je žal zalila voda. Na cilju pohoda, ki se je sklenil na zelenici Lindičeve Eko vasice Rinčica, ob velikem šotoru, sta pohodnike pričakali živa glasba in topla malica. In počitek na ležalnikih ali kar na nizko pokošeni travi ter premlevanje vtisov.

»To ravno, razgledno pot sem ob čudovitem vremenu prehodil že velikokrat. In jo bom še,« je obljubil Vinko, ki je tako kot Brane, Danica in Vera član Planinskega društva Metlika. Zakonca Katja in Igor iz Črnomlja sta se pohoda udeležila prvič, čeprav sta v poletnem času kar redna obiskovalca Kolpe to stran Tanče Gore, tudi v Poljanski dolini. »Tiho kot reka tudi pohodniki molče, vsak zase doživljamo pot,« sta dejala. »Vreme je bilo ravno pravšnje; malo oblakov, nekaj vetra in tudi sonce. Proga je bila odlična,« je dejal Rudi Kofalt iz Semiča, ki je letos na tej razdalji hodil petič. Tudi Črnomeljčana Rudija Čaleto v te kraje zvabi neokrnjena narava, na vprašanje, na kateri strani Kolpe je lepša, pa je odgovoril: »Čudovita je na obeh bregovih.« Tudi drugi udeleženci niso skrivali navdušenja.

Pred stojnico enega najbolj znanih Poljancev in Belokranjcev, rokodelca in športnika Jurija Kure

»Se mi zdi, da sem v tej dolini že šestič. Vsakič so na poti nova doživetja in spomini na prejšnja. S prijateljem sva se dogovorila, da greva nekoga iskat, a ga potem ni bilo. Za nagrado sva pot opravila še nazaj. Skupaj je bilo okoli 24 kilometrov, vendar sva jo prehodila zelo hitro, v približno štirih urah,« se je spominček utrgal Marjanu Lipovcu. »Takrat sva bila še mlada, pri šestdesetih.« Tokrat mu ni bilo treba čakati na sopotnika, čas si je krajšal s fotoaparatom, ko je v objektiv poleg utrinkov iz narave lovil prijatelje, brzice, ribico, mlin in tudi sebe. »Tudi jaz sem fotografiral in ugotovil, da je za mano polovica poti. Lepa je naša Savinjska dolina, Kolpa, tu ob meji, pa je pravljična. Zagotovo se še vrnemo,« je pomahal Slavko iz okolice Celja skupaj s prijatelji.

Ne cenijo truda

Organizatorji, TD Poljanska dolina, ocenjujejo, da se je letošnjega pohoda udeležilo okoli 1100 ljudi, med njimi vsaj sto takih, ki se niso uradno prijavili. So pa bili počaščeni, ker so bili del pohodniške karavane tudi planinci iz Vrbovskega, Brod Moravic, Reke in tudi gorniško društvo iz Zagreba. »Vsako leto je vse več tistih, ki jih ta nezahtevni pohod preprosto pomirja, Hrvati pa prepoznavajo pomen sodelovanja in radi prihajajo na našo stran, kjer je pot lepo urejena,« je poudaril Tine Lindič, predsednik TD Poljanska dolina, in dejal, da je bilo kar mukotrpno pri pripravi steze, s košnjo trave in obsekavanjem podrasti in vej. »Kot vidite, je na ciljnem prostoru veliko stojnic ponudnikov domače obrti, med njimi tudi Evro stojnica ob Dnevu Evrope, vendar zelo boga, ker se Evropa na take dogodke požvižga. Na pomoč so nam priskočili z eno škatlo vsebin. Našega truda nihče ne ceni. Drugo leto je na tem prostoru zagotovo ne bo, vprašanje je tudi, kaj bo s pohodom,« je bil Tine upravičeno nekoliko črnogled.

Med pohodniki je bil tudi črnomaljski župan Andrej Kavšek, ki je pohvalil organizacijo in vzdušje: »Tradicionalno dobro je bilo. Veseli me, da je vsako leto več ljudi. Avtobusi so iz Radencev do Damlja vozili zaporedno, pohodniki so bili na startu lepo razporejeni. Ta čarobna Kolpa in pogled nanjo človeka kar motivirata, da pride hitreje do cilja. Mi smo hodili počasi, pa smo vseeno prišli v dveh urah in pol. Skoraj bi se še okopali, ker je Kolpa tako vabila,« je na cilju, potem ko je pred njim svojo nalogo opravili redni udeleženec pohoda Milan Kučan, dejal prvi mož največje belokranjske občine v družbi zagotovo ene najbolj športnih pohodnic, priljubljene domače zdravnice, Nine Starešinič. Poudaril je tudi pomen društva in ljudi, ki že desetletja skrbijo za pohod. »Seveda cenimo delo TD Poljanska dolina, še posebej Martina Lindiča, ki je res neutruden. Morda je včasih tudi zahteven, a brez takšnih ljudi ni rezultatov. Prav zaradi tega pohod traja že 30 let in verjamem, da bo ta tradicija živela še naprej,« ne dvomi Kavšek.