V Himalaji se je zadnjič odlomil ogromen del ledenika in se zrušil na dno doline v nepalskem narodnem parku Langtang, približno 60 kilometrov severno od Katmanduja. Udor ledu in skal je bil tako silovit, da je povzročil potresni dogodek z magnitudo 5,2, nato pa sprožil še ogromen vodni zid; ta je zgrmel v rečni sistem, ob katerem živi več deset tisoč ljudi. Katastrofa je terjala več sto življenj, več tisoč ljudi še vedno pogrešajo.
Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU je eden vodilnih strokovnjakov za ledenike pri nas. »Pri dogodku moramo razumeti, da gre za verižno oziroma kaskadno naravno nesrečo, kjer se učinki seštevajo ali celo množijo. Povod je bil domnevno ogromen zemeljski plaz z vrha najvišjega grebena nad izhodiščem doline. Ogromna količina kamenja in zemlje, močno obložena z mokrim snegom in staljenim ledom, je drvela navzdol po več kilometrih ledenika, potem pa še vse skupaj po dolini navzdol,« je dodal Pavšek.
Pri nas je še vedno živ spomin na zemeljski plaz Stože pod Mangartom, ki se je sprožil novembra 2000. FOTO: Marko Feist
»Ledeni podor je padel v ozko dolino in morebiti začasno celo zajezil drug vodotok ali pa se je – kot se zdi zdaj najverjetneje – neposredno izpod talečega se ledenika sprostila ogromna količina vode, seveda skupaj z vso maso ledu, skal, grušča, drobirja … Eno in drugo ali oboje je povzročilo silovit vodni val, pomešan z ledom, skalami, kamenjem in drobirjem,« je razložil Pavšek.
Plaz pod Mangartom
Spomnil je, da se je podoben dogodek zgodil v Švici, kjer je 28. maja lani plaz zaradi zrušenja ledenika popolnoma uničil vas Blatten. A razsežnosti so bile bistveno manjše, ker so alpski vrhovi precej nižji od himalajski, ledenike pa za nameček dobro spremljajo tudi v bazi svetovne službe za spremljanje ledenikov (WGMS), je še dodal. V preteklosti so vanjo vnašali podatke tudi o slovenskih ledenikih, ki pa jih zdaj v bistvu ni več. »Po 80 letih bomo letos pri nas to končali. Triglavski ledenik je tik pred izginotjem, zadnji kosi ledu pod Skuto pa se bodo stalili v nekaj letih.« Večja težava je pri spremljanju ledenikov v realnem času. »Lani so v švicarskem Blattnu ledenik ves čas spremljali, zato so se dobro pripravili na dogodek in ljudi pravočasno preselili na varno. Nepalski dogodek pa je bil tako silovit, da je bilo vsega konec že v nekaj sekundah, zato možnosti za umik ni bilo.«
Podoben dogodek kot v Nepalu se je zgodil v Švici, kjer je 28. maja lani plaz zaradi zrušenja ledenika popolnoma uničil vas Blatten. FOTO: Fabrice Coffrini/Afp
Če ne bomo ustavili globalnega segrevanja, bodo konec stoletja ledeniki izgubili od 26 do 41 odstotkov mase. Številni bodo do konca stoletja izginili.
Pri nas je še vedno živ spomin na zemeljski plaz Stože pod Mangartom, ki se je sprožil novembra 2000. Drobirski tok je prizadel okoli štiri kilometre oddaljen Log pod Mangartom. »Pod Mangartom je bilo podobno, le povod je bil drug – zemeljski plaz, za vršajem katerega je nastalo jezero. Seveda je bilo gradiva in vode več sto- ali tisočkrat manj kot pred dnevi v Nepalu. Pod Mangartom govorimo o dobrem milijonu kubičnih metrov materiala, v Nepalu pa je bilo po ocenah od nekaj deset do nekaj sto milijonov kubičnih metrov vode in kamninskega gradiva.«
»Na takšen dogodek pomembno vpliva segrevanje ozračja, še bolj pa dolgotrajno segrevanje snega, ledu, tal in kamninskega površja. Višje temperature povečujejo taljenje ledenika in omogočajo prodiranje vode v razpoke. Voda zmanjšuje trenje in povečuje pritisk v ledeniški podlagi, zato lahko destabilizira dele ledenika ali pobočja,« je razložil Pavšek. Pričakovati je torej, da bo takšnih dogodkov v prihodnje samo še več.
Število pogrešanih v Nepalu je po najnovejših podatkih že pri 4996. Doslej je bilo najdenih tudi 1355 mrtvih. FOTO: Athit Perawongmetha/Reuters
Narava teži k ravnovesju
Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU o tragediji pod Himalajo: »Tako silovit dogodek poruši ravnovesno stanje doline in reke v celotnem, prizadetem delu porečja in narava potrebuje precej časa, da ga spet vzpostavi. Gre za dinamične procese, saj se narava nenehno spreminja in prilagaja, ker teži k ravnovesju. Človek se v tem vse manj zgleduje po njej, zato pri takem dogodku ne moremo drugače kot usmeriti prsta tudi proti sebi ... Drugače se nas bo narava kmalu znebila.«
Ledeniki namreč pokrivajo približno enajst odstotkov kopnega in shranjujejo okoli 70 odstotkov vse sladke vode. V večini predelov sveta se talijo že od sredine 19. stoletja, v zadnjih desetletjih pa pospešeno tudi zaradi hitrega zviševanja temperatur. Če ne bomo ustavili globalnega segrevanja, bodo konec stoletja ledeniki izgubili od 26 do 41 odstotkov mase. Številni bodo izginili do konca stoletja.
»V Alpah ledeniki letos dobesedno razpadajo in izginjajo pred našimi očmi. O tem pričajo številne naravne in tudi gorske nesreče, nekatere poti in plezalni pristopi na gore so zaprti ali pa so jih vodniki opustili (na primer Hörnlijev greben na Matterhornu),« je dejal Miha Pavšek, ki redno spremlja dogajanje na ostankih naših ledenikov. »Letos bo na Kredarici že peto leto zapored povprečna letna temperatura zraka enaka ledišču ali nad njim. Avgust 2026 bo najtoplejši mesec v zgodovini tamkajšnjih meteoroloških meritev, ki se beležijo od leta 1955. Alpe se segrevajo od dvakrat do trikrat hitreje od svetovnega povprečja. Pri nas bo, tudi zaradi zim z manj snega oziroma s kratkotrajnejšo snežno odejo, težava predvsem pomanjkanje vode v planinskih kočah in na bližnjih dolinskih območjih.« Taljenje ledenikov prispeva tudi k dvigu morske gladine. Med letoma 2000 in 2023 je bilo globalno gledano izgubljenih kar 6542 milijard ton ledeniškega ledu, kar je prispevalo 18 milimetrov k svetovnemu dvigu morske gladine.
