

FOTO: Lidl Slovenija

FOTO: Lidl Slovenija

FOTO: Lidl Slovenija

FOTO: Lidl Slovenija

FOTO: Stock.adobe.com/ Andrey Popov





Letos lahko s preprostimi navadami to hitro spremenimo – in pri tem tudi prihranimo! Preberi hranozavestne nasvete, ki jih ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane podpira Lidl Slovenija.
Vsako leto po svetu zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane. Tudi v Sloveniji ni nič drugače – povprečen Slovenec zavrže skoraj 80 kilogramov hrane letno. Lidl Slovenija, eden od pobudnikov slovenskega dne brez zavržene hrane, skupaj s partnerji ozavešča o odgovornem ravnanju s hrano in nas spodbuja, da smo hranozavestni. S kampanjo Hranozavest nas povezuje ozaveščajo, da lahko prav vsak izmed nas prispeva k zmanjšanju količine odpadne hrane.

Pred vsakim odhodom v trgovino, na primer Lidl, si vzemite nekaj minut za pregled hladilnika in shrambe. Tako boste hitro ugotovili, katera živila potrebujete, s tem pa se boste izognili impulzivnim nakupom in prispevali k zmanjšanju količin odpadne hrane. Razmislite že vnaprej, koliko hrane boste pripravili, kako boste uporabili ostanke in kaj lahko iz enega živila naredimo več dni zapored. Velikonočna šunka je odlična tudi naslednji dan v sendviču, jajca pa lahko spremenimo v namaz ali solato.

Poleg ozaveščanja v Lidlu Slovenija za zmanjševanje količin odpadne hrane skrbijo tudi s sistemskimi rešitvami: optimizirajo naročanje, na prodajnem mestu rotirajo izdelke, ki imajo krajši čas do izteka roka trajanja, in v svojih trgovinah po Sloveniji redno ponujajo izdelke pred iztekom roka po znižanih cenah. Tako lahko z nakupom teh izdelkov tudi vi prihranite in obenem prispevate k manjši količini odpadne hrane. Poleg tega Lidl Slovenija vsako leto iz svojih trgovin donira več kot 400 ton hrane humanitarnim organizacijam – užitna hrana, ki bi sicer lahko končala med odpadki, tako najde pot do tistih, ki jo potrebujejo.
Še več hranozavestnih nasvetov za tvoje gospodinjstvo najdete na Lidlovi spletni strani.
Obstojnost živil lahko močno podaljšamo z ustreznim shranjevanjem. Banane, denimo, naj bodo na hladnem, a ne v hladilniku. S tem ne bodo zorele ne prehitro in ne prepočasi. Kruh, ki ga ne boste pojedli takoj, lahko zamrznete. Jogurt, ki mu je potekel rok trajanja in ima oznako »uporabno najmanj do«, pa je praviloma uporaben tudi po izteku tega roka – preden ga zavržete, preverite vonj, okus in videz. Poznavanje razlike med oznakama »uporabno do« (živila je treba zavreči takoj) in »uporabno najmanj do« (živila so še nekaj časa užitna) lahko bistveno zmanjša količino zavržene hrane v vašem gospodinjstvu.

Tudi s primerno organizacijo hladilnika lahko nekaterim živilom podaljšate življenje. Spodnje police so načeloma primerne za meso in ribe, sadje in zelenjavo shranjujemo v za to namenjenih predalih, na srednje police spadajo mlečni izdelki, na zgornje ostanki kosila in podobno. Vrata hladilnika pa so namenjena manj občutljivim živilom. Hladilnik ne sme biti prenapolnjen – le tako lahko hladen zrak nemoteno kroži. Temperatura naj bo pod 5 °C. In ne pozabite na redno čiščenje – vsaj enkrat na mesec z naravnimi čistili, kot sta kis in soda bikarbona.
In če vam kljub vsem nasvetom ostanejo kruh, jajca ali šunka – jih nikar ne zavrzite! Naj dobijo novo priložnost. Pripravite hranozavestne krompirjeve hlebčke presenečenja po receptu otrok, sodelujočih v projektu Ekošole in Lidla Slovenija Hrana ni za tjavendan, ki je objavljen v knjižici Reciklirana kuharija.
Slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga zaznamujemo 24. aprila, naj bo priložnost, da na hrano pogledamo z drugačnimi očmi. Ker lahko prav vsak izmed nas z njo ravna bolj premišljeno. Hranozavest nas povezuje.
Naročnik oglasne vsebine je Lidl Slovenija