Tropi podgan v vasi zaradi sprtih dedičev

BREZOVICA – Prebivalci vasice Brezovica, ki je od Šmarjeških Toplic oddaljena le 300 metrov, so zaskrbljeni zaradi vedno večjega števila podgan, ki so se naselile v treh razpadajočih hišah v središču vasi. Več kot 180 vaščanov, ki so brez moči, saj so hiše v zasebni lasti, pa ne skrbijo le številne nevarne bolezni, ki jih prenašajo podgane, temveč tudi varnost. Ena izmed stavb, ki stoji le meter od ceste, po kateri hodijo tudi otroci in starejši, je hiša namreč le še na papirju, saj je samo še vprašanje časa, kdaj se bo sesedla sama vase. Pol strehe z dimnikom vred je že zgrmelo proti tlom, na srečo v pritličje hiše, medtem ko strešniki ogrožajo varnost vseh udeležencev v prometu.

Poleg tega so stavbe, mimo katerih hodijo turisti, prava vaška in občinska sramota. Namesto da bi se turisti fotografirali pred naravnimi in drugimi znamenitostmi kraja, številni raje pozirajo pred razpadajočimi hišami. To naredijo v varni razdalji, saj bi jim sicer lahko med nastavljanjem fotoaparatu kaj hitro priletel strešnik na glavo. Ker so hiše v zasebni lasti, je občina popolnoma nemočna.

Deratizacija
 za deratizacijo

Županja Šmarjeških Toplic Bernardka Krnc se težav vaščanov zaveda, vendar so njene pristojnosti zelo omejene. »To je zasebna lastnina, zato lahko lastniki vsak poseg sodno preganjajo,« je poudarila. Občina jih je sicer pisno opozorila na stanje, vendar po besedah Krnčeve ni bilo nobenega odziva. »Vse, kar smo lahko storili, je, da smo že večkrat naročili deratizacijo. Zadnja je bila lansko jesen,« je še povedala županja.

Sosed ene izmed ruševin, ki ni želel biti imenovan, pa je bil do njenih besed zelo oster. »Županja laže. Deratizacija je bila opravljena le enkrat. Za svoje parcele smo jo morali plačati sami, čeprav nismo krivi za podganja gnezda, medtem ko jo je občina plačala za tri hiše, za katere lastniki ne skrbijo,« je bil oster.

Postavlja se vprašanje, zakaj lastniki podrtij kot dobri gospodarji ne poskrbijo za hiše. Odgovor ne prinaša nobenega presenečenja, v dveh od treh primerov je namreč v ozadju denar oziroma dediščina. Ena izmed hiš je prazna že skoraj 17 let. »Zadnji lastnik je umrl leta 1995,« je povedala soseda Justina Troha. Hišo, ki se ji je porušilo že pol strehe, je kmalu po prvi svetovni vojni zgradil njen stari oče. Domačijo je podedovala njena sestra, ki se je poročila z moškim, ki ni bil sposoben preživeti niti sebe. »Zdaj pa se dediči, moja bratranca in sestrična, ne znajo nikakor dogovoriti o tem, kako bi razdelili dediščino. Dva hočeta denar, eden pa bi živel tu,« je pojasnila. »Redno vzdržujemo okolico,« je še poudarila. V hišo po njenih besedah ne gre nihče, ker se vse podira, stene, strop, dimnik ... Zadnje čase redno, vsaj enkrat na mesec prihajajo v vas, saj so tudi lastniki gozdov.

Redoljubni krajani

Županja je poudarila, da je bilo v preteklosti po navedbah sosedov že nekaj interesentov za nakup hiš, vendar so očitno ponudili premalo denarja. Pri tem se postavlja vprašanje, koliko denarja je premalo za nakup skoraj sto let stare hiše, ki jo skupaj drži le še čudež.

Najstarejšega prebivalca vasi, 74-letnega Antona Jereleta, smo povprašali, ali pride edina prava lastnica tretje hiše, pri kateri ni vprašanja dedovanja in je popolnoma zaraščena, sploh kdaj pogledat svojo lastnino, pa je le skomignil z rameni. »Jaz je nisem še nikoli videl,« je povedal.

Ker so občina in prebivalci nemočni, je edino, kar lahko vaščani storijo, da bi se izognili še večjemu razraščanju in s tem tudi širjenju podgan, da sami najmanj dvakrat na leto pokosijo travo in vsaj malo uredijo okolico. Če tega ne bi storili, bi se lahko turisti zdaj verjetno slikali že pred šmarješkim pragozdom, v katerem bi kraljevale mutantske podgane.

Prenašajo več kot 60 bolezni

Podgane so prenašalke več kot 60 različnih bolezni, med katerimi so številne smrtno nevarne. Najbolj znane so bubonična kuga, tifus, weilova bolezen, toksoplazmoza in trihinoza. Prenašajo tudi številne bakterije, ki pri človeku povzročijo hude bolezni srca, infekcije vranice, vnetja živčnega sistema in druge bolezni, med njimi eno vrsto meningitisa.