Tropska goščava proti jesenski sivini

Sredi pustih, mrzlih, oblačnih in meglenih jesenskih dni je naravnost blagodejen obisk tropskega rastlinjaka Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani ob Ižanski cesti, kjer si lahko pri temperaturi 20 stopinj Celzija, 80-odstotni relativni vlažnosti zraka in ob ustrezni osvetlitvi ogledujemo bujno toplo- in vlagoljubno rastlinje. Po letu dni, odkar so prizadevni vrtnarji najstarejšega botaničnega vrta v jugovzhodni Evropi začeli zasajati ameriške, azijske, otoške (filipinske, novogvinejske, indonezijske, malezijske), avstralske in afriške tropske rastline, je na dobrih petsto kvadratnih metrov veliki pokriti površini nastalo pravo zeleno razkošje, ki je nadvse prijetno nasprotje neprijazne mestne sivine zunaj steklenjaka.

Tudi plodovi bananovca in ananasa

»V našem tropskem rastlinjaku zdaj raste okrog tristo rastlinskih vrst z več kot tisoč posameznimi primerki, kar je ustvarilo tako goščavo, da tal malodane ni več videti. Rastline so se zelo dobro ukoreninile in razrasle, kar pomeni, da imajo optimalne razmere za razvoj. To potrjujejo tudi njihovo normalno cvetenje, semenjenje in oblikovanje plodov, kar daje tropskemu rastlinjaku še dodatno privlačnost. Tako lahko ta čas opazujemo cvetoče hibiskuse, orjaško strelicijo, kostus, rumenkaste spatifile, plodove bananovca ali ananasa, bohotne ovijalke, ki so nekajkrat dosegle pet metrov visoko razgledno galerijo, se spustile na tla in po drugi pletenici znova planile kvišku ali pa obrasle njeno ograjo, svetlo zeleno družinsko srečo, s katero sta porasla bregova potočka, ki povezuje bazena z vodnim rastlinjem, sloko ognjeno drevo, ki je rekorder po hitrosti rasti, saj me je v letu dni za štirikrat preraslo,« se nasmehne 170 centimetrov visoki vodja ljubljanskega univerzitetnega Botaničnega vrta dr. Jože Bavcon, tudi avtor poljudno-strokovne knjige o sredozemskih in tropskih rastlinah.

Ob tem dodaja, da je za vsakega obiskovalca še posebno zanimivo v živo videti številne tropske rastline, katerih plodove uživamo: bananovec, kakavovec, kavovec, sladkorni trs, kokovec, klinčevec, vaniljo, črni poprovec, ingver, papajo, avokado in druge. Enako velja za naše sobne rastline, ki večinoma izvirajo iz tropskih predelov in jim še kako ustrezajo prostori s centralnim ogrevanjem, le zadosti zračne vlage jim moramo zagotoviti.

Adventni venčki in voščilnice

Tropsko rastlinje v ljubljanskem univerzitetnem Botaničnem vrtu, delujočem znotraj oddelka za biologijo biotehniške fakultete, si lahko ogledamo vsak delavnik med 12. in 15. oziroma ob sobotah in nedeljah med 10. in 16. uro. Pri tem bodo za ogled, ki časovno ni omejen, odrasli odšteli 2,5 evra, šolarji, dijaki in študentje po en evro ter družine šest evrov. Obiskovalci pa bodo v tem predprazničnem času lahko hkrati pasli oči tudi na razstavah adventnih venčkov, voščilnic in prazničnih dekoracij, ki so jih iz naravnih sestavin pripravili delavci Botaničnega vrta.