Tropsko letovišče 
v hangarju

V borovem gozdičku v srcu nekdanje komunistične Vzhodne Nemčije stoji velikanski hangar, postavljen na starem sovjetskem vojaškem letališču. V njem ni letal, ampak pravo pravcato tropsko letovišče, kamor se zatečejo številni Berlinčani, ko se živo srebro spusti globoko pod ničlo – ali pa tudi ne.

Dva milijona obiskovalcev

Velikansko pokrito letovišče, ki izstopa v ravni brandenburški pokrajini, vsako leto privabi okoli dva milijona obiskovalcev, med katerimi je največ Nemcev, a tudi veliko Poljakov, Čehov in Rusov. V zadnjem desetletju so v Tropske otoke, kakor se imenuje kopališče, vložili že okoli 200 milijonov evrov, kar je precej več od 15 milijonov, kolikor je za nekdanje letalsko oporišče odštel malezijski poslovnež Colin Au, ki je v hangarju želel zgraditi letovišče v slogu velikih ladij za križarjenja po toplih morjih.

V notranjosti je vse leto prijetnih 28 stopinj Celzija, obiskovalci pa se lahko sprehodijo skozi tropski gozd in se okopajo ob peščeni plaži. Še pred kratkim je grozilo, da bo hangar postal simbol gospodarskega neuspeha vnovične združitve Nemčij po padcu berlinskega zidu. Postavila ga je družba CargoLifter, ki je v njem želela hraniti velikanske cepeline, s katerimi bi prevažala težke tovore po Evropi. Toda podjetje je leta 2002 propadlo.

Košček Azije v Nemčiji

V hangarju je zdaj več kot 60.000 tropskih rastlin, ki so jih v posebnih zabojnikih pripeljali iz Azije. Tu so še bazeni, peščene plaže, slapovi, tobogani in azijski templji, ki obiskovalcem pričarajo košček Kambodže, Balija ali Tajske. Letovišče zdaj upravlja malezijska družba Tanjong, v njem pa je zaposlenih okoli 500 ljudi. Njen tiskovni predstavnik Patrick Kastner sicer noče govoriti o številkah, a novinarjem je le uspelo izvleči iz njega, da »po treh težkih letih zdaj posluje z večmilijonskim dobičkom«. Gostje radi prihajajo kljub ne tako nizkim cenam: celodnevna vstopnica stane 34,50 evra, za dodatne storitve pa je seveda treba doplačati. »Drago je, a je vredno vsakega centa,« se priduša 29-letna Berlinčanka Jessica, ki se je prišla zabavat s svojima hčerama. »Že četrtič smo tukaj in še bomo prišle.«