Trte so gojili že Rimljani

Na levem bregu reke Krke, na strmih južnih področjih, že od rimskih časov gojijo vinsko trto. V njenem zgornjem toku je med najstarejšimi vinska gorica Podšentpavel nad Dvorom, ki je spadala pod žužemberško gospostvo. Soteški grad je imel vinograde vse do žužemberških, danes pa jih do vasi Drenja zarašča gozd.

Rešitelj Čeh

»Vinogradniki so pod Šentpavlom okoli leta 1660 sezidali cerkev sv. Antona, kjer so se brale štiri maše: na dan sv. Urbana, sv. Antona, sv. Elija in na dan sv. Bernarda. Nekdaj je šla tudi procesija iz cerkve sv. Pavla na Vinkovem vrhu k sv. Antonu, vmes pa je duhovnik opravil štiri blagoslove. Procesije je ustavila trtna uš, ki je okoli leta 1898 uničila vinograde, ta je pospravila vinograde tudi v ostalih goricah,« je v zgodovinskih gradivih župnije in trga Žužemberk zapisal župnik, krajevni zgodovinar in ljudski prosvetljitelj Alojzij Zupanc. Tako so domače trte skoraj izginile. Rešitev so vinogradniki, v bitki za golo preživetje, našli v zasajevanju odpornih ameriških sort križancev.

V tistem obdobju je na Dolenjsko kot strokovnjak za obnovo vinogradov po katastrofi, ki jo je povzročila trtna uš, prišel Bohuslav Skalický, po rodu Čeh, ki je veljal za pomembnega strokovnjaka na področju vinogradništva in sadjarstva. Bil je eden ključnih ljudi, ki so z znanjem vplivali na razvoj in prehod iz starega na moderen način vinogradništva na Dolenjskem ter širše po Sloveniji. Ni pa podpiral širitve samorodnic, ki so bile kasneje tudi zakonsko omejene. V vsem tem času je bila šmarnica tako rekoč prepovedana, prodaja omejena in dovoljena le za lastno uporabo. Sčasoma, tudi v zadnjih desetletjih, je postala pijača trtogradnikov, kot jim v žargonu radi rečejo, bolj cenjena.

Za to je poskrbelo tudi Turistično društvo Suha krajina, ki je letos organiziralo že 17. ocenjevanje fermentiranih pijač iz grozdja samorodnih trt. Slavnostna podelitev medalj z razglasitvijo šampiona je bila sredi aprila v gradu Žužemberk, kjer je bila še pred stoletji vinska klet z lesenimi sodi. »Kakovost pijač se nedvomno izboljšuje, povečuje se raznolikost, pa tudi število vrhunskih vzorcev. Ocenjevanje prispeva k pridelavi pitne, sortno značilne in zaradi naravne ter ekološke pridelave zdrave pijače,« pove Vlado Kostevc, dolgoletni predsednik Turističnega društva Suha krajina, ki je za krmilom društva tri desetletja. Letos so proizvajalci iz vseh koncev Dolenjske in iz belokranjskega konca prinesli 104 vzorce, kar dokazuje, da je pridelava zelo cenjena in ima dobro podlago za prihodnje. »Največ, kar 70 odstotkov vzorcev smo prejeli šmarnice, suho, okoli 15 odstotkov polsuho, polsladko, tu je bil tudi šampion ocenjevanja, manj pa smo prejeli sort jurke, amerikana, izabele. Med posebneži prednjačijo penina, arhivska šmarnica in porto,« je še dejal Kostevc.

Povečali vinograd

Pred podelitvijo medalj in zahval sta predsednik obeh komisij Ludvik Legan in Kostevc opisala potek ocenjevanja vzorcev, pa tudi priporočila za izboljšanje, predvsem pri kletarjenju, pri katerem se pojavljajo različne težave, od oksidacije, razvoja bekserja do različnih bolezni. Strokovno komisijo je posebej prepričala polsladka šmarnica Stanka Tomšiča z najvišjo oceno, 9,98 točke, s šmarnico, suho, pa je prejel zlato medaljo z drugo najvišjo oceno, 9,31 točke. Peklenšček od svete Ane je njegov zaščitni znak, saj je že tretjič postal šampion ocenjevanja pijač iz grozdja samorodnic – samorodnih vinskih trt. Z družino obdeluje vinograd na pobočjih Debenca, med hribi dolenjskega podolja, sredi zidanic in vinogradov, kjer stoji kapela sv. Ane, ki so ga kupili leta 2007.

»Skupaj imamo 60 arov zemlje, samega hriba. Najhujše opravilo je košnja. Do zdaj smo imeli 550 trt, letos pa smo vinograd povečali še za 250 trsov. Ocenil sem, da bi težko obdeloval žlahtne sorte, zato sem se odločil za šmarnico. Dejstvo je, da je lega nad sv. Ano zelo dobra, skrivnost je tudi v kletarjenju kot pri vsaki stvari, ki jo delaš s srcem in ljubeznijo,« je Tomšič pojasnil uspeh izjemnega lanskega letnika in dodal, da je pomembna tudi surovina. Grozdje je doseglo visoke sladkorje, medtem ko so bile kisline relativno nizke. V kategoriji šmarnica, suho, je prejel največ točk in oceno 9,44 Janez Stopar iz vinske gorice Škrivno-Pleterje, v zvrsti šmarnica, jurka, je slavil Gregor Zupančič z Bovlješke gore, med sortnimi vzorci jurka je z jurko, polsladko, zmagal Tone Črnivec iz Kitnega Vrha, med posebnimi vzorci pa je s penino, šmarnica, suho, dosegel največ točk in zlato medaljo Tomaž Zorc iz vinske gorice Stan. Številni zbrani ljubitelji ta hip najbolj ekološke pijače so v kulturnem programu prisluhnili Žužemberškim rogistom, ljudskim pevcem Vaški zvon iz Prečne, kantavtorju Miranu Jenku in harmonikarju Primožu Pasarju.